Tudi v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica so se, no saj veliko izbire niso imeli, prilagodili razmeram, ki sta jih za kulturo in umetnost, za gledališča pa še posebej, vzpostavili zdravstvena stroka in vlada; Delajo nekaj, kar naj bi bilo virtualno gledališče. Predstave pa so čisto prave, ne umišljene, namišljene ali – če je izraz sploh pravi – virtualne; Virtualne so za občinstvo, ki pa je tudi čisto pravo.
Holokavst je besedna, sestavljenka, utemeljena v grščini; holókaustos: hólos, »celota« in kaustós, »zažgan«; Z njo označujemo nacistični program iztrebljenja evropskih Judov; rekli so mu tudi Endlösung, dokončna rešitev; Med šestimi milijoni žrtev tega nacističnega pogroma so bili tudi pripadniki manjvrednih, arijski rasi nedostojnih, nezaželenih in narodnostno (etnično, plemensko) ali nazorsko sovražnih skupin kot so Slovani, Romi, invalidi, Jehovove priče, komunisti, homoseksualci. Sredi dne, ko so se po Svetu, Evropi in tudi pri nas vrstile spominske slovesnosti v spomin in opomin na žrtve holokavsta, bi sicer pričakovali, da je s predsednikom države ob polaganju venca na judovskem pokopališču v Dolgi vasi tudi naš sogovornik, ki smo ga srečali ob Prešernovem spomeniku, v Ljubljani; Na dnu ulice, ki se začne z v tla vpisano sedmo kitico Zdravljice, smo Roberta Waltla, direktorja Judovskega kulturnega centra v Ljubljani vprašali, zakaj holokavst obeležujemo s svetovnim dnevom spomina, enkrat v letu, saj gre vendar za grozoto, ki bi nas morala pretresati in opominjati sleherni dan, tako rekoč vsak trenutek?
