Radio KAOS | www.radiokaos.info

Nova bera Cankarjeve založbe – Od zbirke Moderni klasiki, do popotovanj po (zgodovinski) Evropi

Uredništvo | 7 mins ago

S prvim decembrskim dnem so pri Cankarjevi založbi priredili tiskovno konferenco, kjer so predstavili tri nove naslove zbirke Moderni klasiki ter potopisne zapise Fado in knjigo Zadnji dnevi v stari Evropi. Nove pridobitve sta skupaj s prevajalci in pisci spremne besede prestavila oba urednika Cankarjeve založbe Aljoša Harlamov in Andrej Blatnik, ki je tudi predstavil knjigo Zadnji dnevi v stari Evropi. Knjiga govori delno tudi o Sloveniji. O originalu knjige je bil Blatnik seznanjen preko španskega avtorja iz Slovenije.

Prispevki

32.Liffe: Na začetku Pravi moški, na koncu Belmondo veličastni…

Od vključno te srede do prihodnje nedelje, dvanajst dni torej, se bo v Ljubljani začel in v šestih ljubljanskih ter še treh kinodvoranah v Mariboru, Novem mestu in Celju tudi odvrtel 32_Liffe, Ljubljanski mednarodni filmski festival; Končno in kljub zadnjim proti epidemičnim zaostritvam dobiva znova podobo, kot smo je bili vajeni preteklih 30 jeseni. Lanska, 31-ta je bila covidna, virtualna in temu ustrezno okrnjena; Tokratni pa so ta virtualni element dodali kot neke vrste hibridno rezervo; približno polovico od skoraj osemdesetih celovečernih filmov, si bo moč ogledati tudi od doma, »na zahtevo« oz.

Prispevki

Vse sijajne stvari so (poslej) v Mali Drami

Izjemno igro za dva, (ja, in za občinstvo tudi, kakopak), dramo s povsem realnim, stvarnim koncem tudi za današnji aktualni trenutek je Duncan Macmillan napisal že pred 10 leti; v Mali Drami smo jo v režiji Žige Divjaka videli v sezoni 2018 – 2019; Pljuča prinašajo zgodbo o mladem paru, ki se za starševstvo odloča tudi s premislekom o lastni odgovornosti do prihodnosti planeta. Ta izjemna uprizoritev je, verjamemo, močan argument, da prvo slovensko uprizoritev dve leti mlajše monodrame tega sodobnega britanskega dramatika Vse sijajne stvari, pričakujemo s precejšnjo vznemirjenostjo; Ne samo zaradi besedila in avtorjeve odličnosti, temveč tudi zaradi ekipe, ki se s tem besedilom spoprijema že skoraj poldrugo leto.

A propos

A propos: Kultura za popolno okrevanje; Dr. Danica Purg: IEDC je poslovna šola in galerija na treh stebrih – trajnostnem razvoju, umetnosti in etiki.

Spoštovane gospe, cenjeni gospodje, to je Radio KAOS in oddaja A propos: Kultura nove normalnosti, v kateri so naši sogovorniki ustvarjalni in vplivni ljudje, ki delujejo na področjih kot so umetnost, znanost, izobraževanje, raziskovanje, prodorno poslovanje in vzdržna, trajnostna proizvodnja, ustvarjanje novih možnosti in priložnosti za sonaravno in krožno gospodarjenje in kar je še takih reči. Skratka, to so ljudje, gospe in gospodje z mnogimi strokovnimi, vodstvenimi, voditeljskimi izkušnjami in/ali dobrimi idejami in projekti, ki jim krize, tudi ta, zastrupljena s pandemijo covida-19, pomenijo predvsem izziv pri iskanju odgovorov na razvojna vprašanja; Med ključnimi za naš niz oddaj A propos je vprašanje ali so lahko kultura, umetnost, znanost in raziskovanje pot do nove postpandemične normalnosti; Ali če se vprašamo retorično, morda celo utopično: ali so te dejavnosti v teh zastrupljenih časih lahko učinkovitejše kot vakcina?

A propos: Umetnost za popolno okrevanje; Ko igraš Mozarta, si gol – ob upoštevanju PCT pa tudi zdrav, ozdravljen – in publika tudi.

Sogovornik Radia KAOS v tej oddaji A propos: Umetnost za popolno okrevanje je direktor Slovenske filharmonije Matej Šarc; Povod za ta pogovor je bila nedavna predstavitev nove sezone in njena otvoritev ter neke vrste obračun s prejšnjo – s pozitivnim izidom. Vse kaže, da kulturo vse bolj razumemo kot vakcino, umetnost - že njen najmanjši odmerek pa je lahko orodje in pot za popolno okrevanje; Ta naša oddaja ima tudi podnaslov - Kultura, umetnost, znanost in raziskovanje v novem, postpandemičnem svetu.

POPKAOS

Zlatko Kaučič: Glasba Arkos Quinteta je zahtevno jazzovsko ustvarjanje.

Petindvajseti in hkrati zadnji koncert 62_Jazz festivala Ljubljana smo poslušali in si ga ogledali v noči med zadnjo julijsko soboto in prvo avgustovsko nedeljo. Občinstva je bilo manj kot na koncertu Johna Medeskija večer prej, ko je bil Klub CD dobro napolnjen; Verjamem, da sta bila razloga za nekaj manjše zanimanje vsaj dva, zagotovo pa to ni bila cena vstopnice, ki je bila za koncerte v Klubu pičlih 15 evrov. Štiri dni raznolike jazz godbe je bilo že sama po sebi s 24 koncerti pred tem dobra merica jazza za različne generacije in okuse.

Orleki med epidemijo: s kolesom v Ljubljani in Prekmurju, v Revirjih pa peš in z inštrumenti, tudi s kavča

Z Vladom Poredošem, frontmanom Orlekov, sva se pogovarjala v nedeljo, tretji dan, podaljšanega praznika dela, ki ga, odltej, ko ga je desničarski del liberalne oblasti v imenu varčevanja skušal neuspešno skrajšati za en dan – tako kot jim je to za celih 5 let uspelo z drugim januarjem; Pozdravila sva se z vzklikom Živela Prvi in drugi maj! Praznovanje, slavljenje dela in izkazovanje časti delu, ki je v njegovih krajih, v Revirjih, z razlogom globoko in trdno zakoreninjena tradicija, je bilo tudi iztočnica za najin pogovor.

Ljubljana

Ne, bliskavica… Bila je strela. Joco je preživel; nastala so Leta preloma.

Septembra smo objavili prvi del pogovora z mojstrom fotografije Jocom Žnidaršičem, katerega razstavo z naslovom Leta preloma so v Galeriji Cankarjevega doma odprli junija meseca, pred praznovanjem tridesete obletnice osamosvojitve Slovenije. Sredi poletja nas je povabil na ogled razstave in ob tej priložnosti smo tudi posneli intervju; Prvi del smo ob javili septembra, sklepni del pa objavljamo tokrat, nekaj dni pred zaprtjem razstave - če je ne bodo morda za kak teden še podaljšali; Razstavljene fotografije, postavitev razstave ter zgodbe, ki jih tkejo Žnidaršičeve fotografske pripovedi o letih, ko se je prelamljala zgodovina Slovenije, vsekakor zaslužijo pozornost ne le sodobnikov tega časa, morda še bolj tistih mladih in najmlajših, ki jih niso doživeli.

Smaragdne barve so luči tam čez in so dragi kamni. V MGL je (poslej) Le eden: Jožica Avbelj kot Gatsbyjeva Daisy.

V sredo bodo na Mali sceni MGL krstno uprizorili delo mladega dramatika z že kar nekaj opaznimi raznoterimi angažmaji v slovenskem gledališkem prostoru. Povabili so ga, da napiše dramsko besedilo posebej za izjemno igralko, prvakinjo Jožico Avbelj; Za to sezono so ga ustoličili kot rezidenčnega avtorja; Dramsko besedilo Le en smaragd je napisal Jaka Smerkolj Simoneti; Posebej za Radio KAOS smo ga, z razlogom, ker pri nas vemo, kako je s tem, najprej vprašali, če je morda že poročen ali pa je Smerkolj Simoneti njegov deški priimek, se pravi od rojstva?