Radio KAOS | www.radiokaos.info

35.LIFFE: Costa-Gavras v Retrospektivi, Coppola z Megalopolisom v Predpremierah

Uredništvo | 9. November 2024

Pred skoraj tremi tedni je takrat še novopečeni generalni direktor Cankarjevega doma Jure Novak na novinarski konferenci povedal, da si novembra skoraj ne moremo predstavljati brez Liffa; Poudaril je, da Liffe niso samo filmi, so tudi filmski pogovori, srečevanja, druženja in čas za premislek o stvareh in idejah, ki nam sicer ne polnijo vsakdana; S pohvalami o kakovosti in razsežnostih Liffa se mu je pridružil Luca Borzatta, direktor Razvoja produktov in storitev Telekoma Slovenije, glavnega pokrovitelja festivala, ki da je skozi leta uspešno rastel, se razvijal, razvajal svoje zveste obiskovalce in tako postal to, kar danes je – velik, odmeven, kakovosten mednarodni festival; Telekom Slovenije podpira Liffe že devetindvajset let zapored in tudi tako omogoča dostop do kakovostnih vsebin svojim naročnikom. Programski direktor Liffa Simon Popek pa je tisti predzadnji oktobrski torek v dvorani Alme Karlin ob predstavitvi programa podčrtal, da bo letos na ogled 91 celovečernih filmov in trije sklopi kratkih; Izpostavil je, da bodo izbrani filmi festivala, razporejeni v deset standardnih sklopov oz. sekcij letos na ogled tudi v Mojemkinu Kranj in v že uveljavljenih lokacijah v Mariboru, Celju in Novem mestu. Liffe je pred dobrimi petintridesetimi leti nastal iz zamisli o iskanju spodbud za filmsko ustvarjanje med mladimi na mednarodni ravni – takrat bolj ali manj entuziasti – tudi s sekcijo tekmovalnega značaja; Perspektive v katerih se deset mladih ustvarjalcev poteguje za nagrado vodomec, so se uveljavile kot odmevna priložnost za preboj v svetovna filmska razsežja; V tekmovalnem formatu se jim je pridružil tudi sklop Evropa na kratko, kjer v treh podsklopih tekmuje 14 kratkih filmov.

Prispevki

Aktualen političen film iz leta 1969

V nedeljo, dan po podelitvi glavne nagrade za najboljši film v tekmovalnem programu 35 Ljubljanskega filmskega festivala, smo v uredništvu Radia KAOS ujeli še zadnje projekcije retrospektive Coste-Gavrasa v Kinoteki in si ogledali letos že omenjeni triler Z – to je – leta 1970 z oskarjem nagrajeni tujejezični film: Stranka, ki se zavzema za socialno enakost in mirovniško držo v demokratični državi. Zagotavljanje demokracije v državi s strani državnih organov represije, ki dobro skrbijo za njen privid – privid demokracije – To so predispozicije filma, ki je še kako preveč aktualen, da bi ga bilo mogoče gledati do konca – Namreč tudi dejstvo, da množica med zgodbo izriše črko Z (!) v začetku protesta, ki je sicer hitro prekinjen, vzbudi nelagodna čustva.

Prispevki

Ker ima srce na levi

Pa ne le zato – K temu so nas spodbudili tekoči dogodki. Če za režiserja pravijo, da je v kasnejšem obdobju delal na predvsem levičarsko angažiranih filmih, bi dikcijo, da je okužil z svojim levičarskim pristopom šele kasnejša dela, morebiti veljalo popraviti; Namreč, že naslov sam Kupe za morilce (Compartiment Tueurs) je poln ironije in črnega humorja.

Prispevki

Korenita zvočna hoja: To)pot v Cukrarni, na Plečnikovem stadionu in še kje

Festival korenite zvočne hoje, ki se začenja zadnjo septembrsko sredo v Cukrarni, vključuje zvočne sprehode, koncerte, predavanja in delavnice, odpira vprašanja o rabi in dojemanju prostora ter poudarja pomen upočasnjevanja družbenega tempa; Pričakujemo lahko umetniška dela, ki presegajo zamejitve običajnih glasbenih ali performativnih nastopov in dogodkov, kjer je zvok v središču avtorjeve in obiskovalčeve pozornosti in ki je praviloma zunaj disonančnega, kaj šele melodičnega doživljanja; Lahko tudi, vendar razumeli smo, da gre za »edinstveno priložnost, da doživimo prostor in zvočno krajino na način, ki spodbuja premislek o naši vsakdanji okolici in sobivanju z njo«. Na nedavni novinarski konferenci so predstavili pet dnevni festivalski program, ki publiko aktivno vključuje v sooblikovanje dogodkov kot so zvočni sprehodi, interaktivni dogodki ter subtilna umetniška dela, ki nas vabijo k globljemu poslušanju mestnih zvokov in dojemanju ekologije prostora. Podrobneje so, posebej za Radio KAOS, festivalsko dogajanje predstavili arhitektka, festivalska producentka, soustvarjalka dogodkov in sokuratorka Irena Pivka, Spiro Mason, akademski kipar in profesor ter mlada pedagoginja, družinska terapevtka in raziskovalka sinteze zvoka, proučevalka elektro akustične kompozicije in skladateljica eksperimentalne glasbe Karmen Ponikvar.

Mednarodni folklorni večer, Domžale; petnajstič V Grobljah kot nekoč

Prva septembrska sobota je že po 15-letni navadi, no, zdaj bi že mogli reči: preskušeno in po tradiciji, ravno pravi dan za folklorni večer z naslovom V grobljah kot nekoč; V programu bodo tokrat sodelovali Godba Domžale, Domžalske Mažoretke, Veteranska folklorna skupina Bela Krizantema – nekdanji folklorniki AFS Maribor, Folklorni ansambel Kočo Racin iz Skopja ter domače, grobeljske zasedbe Vokalna skupina Adam Ravbar, Folklorna skupina in Tercet pevk FD Groblje. Na eni od prvih popočitniških vaj smo jih obiskali v Kulturnem domu Groblje, lučaj ali dva od Domžal in posneli nekaj utrinkov z vaje, ki jo je pripravila umetniška vodja Folklorne skupine gospa Nevenka Unk Hribovšek.

A propos

A propos: Zeleno, ki te hočem zeleno; Dramski tenor za Trubadurja, Manrico za 40 Robinšakovih opernih let

V našo drugo oddajo iz letošnjega projektnega niza A propos, s katerim smo kandidirali na medijskem razpisu, smo se, tako, kot smo napovedali v nedavnem intervjuju z gospo Moniko Bohinec, v Trubadurju gostujočo mezzosopranistko, ki nastopa v vlogi Azucene, Manricove matere, povabili tenorista Branka Robinšaka. Prvak SNG Opera in Balet Ljubljana z izjemno mednarodno reputacijo in brez števila nastopi, v Verdijevem Trubadurju, ki ga je dirigiral Roberto Gianola, režirala pa Yulia Roschina, z vlogo Manrica obeležuje 40 let profesionalnega pevskega ustvarjanja in poustvarjanja.

A propos: Zeleno, ki te hočem zeleno; CD je odporen, ustvarjalni organizem, s praskami…

Spoštovani in cenjene, to je Radio KAOS in oddaja A propos: Zeleno, ki te hočem zeleno, s katero kandidiramo na javnem medijskem razpisu Ministrstva za Kulturo RS; Načrtujemo (vsaj) osem oddaj v katerih bomo skušali odstirati plasti in načine kulture okrevanja Sveta po pandemiji in v razmerah, ki jih zaostruje vojna v Ukrajini; Naš prvi sogovorniki bodo ljudje, ki sooblikujejo življenje na poljih umetnosti, kulture, znanosti, raziskovanja in ki s svojim vsakdanjim ustvarjanjem in delom, produkcijo, iščejo in razpirajo poti do sonaravnega bivanja na tem vse bolj ogroženem planetu Zemlja. Naša prva gostja pa je gospa Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma, kulturnega in kongresnega središča v prestolnici.

POPKAOS

Zlatko Kaučič: Glasba Arkos Quinteta je zahtevno jazzovsko ustvarjanje.

Petindvajseti in hkrati zadnji koncert 62_Jazz festivala Ljubljana smo poslušali in si ga ogledali v noči med zadnjo julijsko soboto in prvo avgustovsko nedeljo. Občinstva je bilo manj kot na koncertu Johna Medeskija večer prej, ko je bil Klub CD dobro napolnjen; Verjamem, da sta bila razloga za nekaj manjše zanimanje vsaj dva, zagotovo pa to ni bila cena vstopnice, ki je bila za koncerte v Klubu pičlih 15 evrov. Štiri dni raznolike jazz godbe je bilo že sama po sebi s 24 koncerti pred tem dobra merica jazza za različne generacije in okuse.

Orleki med epidemijo: s kolesom v Ljubljani in Prekmurju, v Revirjih pa peš in z inštrumenti, tudi s kavča

Z Vladom Poredošem, frontmanom Orlekov, sva se pogovarjala v nedeljo, tretji dan, podaljšanega praznika dela, ki ga, odltej, ko ga je desničarski del liberalne oblasti v imenu varčevanja skušal neuspešno skrajšati za en dan – tako kot jim je to za celih 5 let uspelo z drugim januarjem; Pozdravila sva se z vzklikom Živela Prvi in drugi maj! Praznovanje, slavljenje dela in izkazovanje časti delu, ki je v njegovih krajih, v Revirjih, z razlogom globoko in trdno zakoreninjena tradicija, je bilo tudi iztočnica za najin pogovor.