Radio KAOS

A propos, kultura… Kaj pa Umetnost? To je travmatični proces!

Uredništvo | 28. september 2016

V tokratni oddaji A propos, kultura… Kaj pa Umetnost?, ki jo pripravljamo in realiziramo s pomočjo javnega denarja – zagotavlja ga Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije s tako imenovanim javnim medijskim razpisom – smo se tokrat odpravili v Lendavo in na Ptuj. Tam smo sredi dela – na terenu, če hočete – med ljudmi, ki jim je blizu umetniška beseda in v družbi izjemnih ustvarjalcev in organizatorjev, sooblikovalcev prostora kulture in tkalcev z umetniško prejo časa, ob njeni 20. obletnici posneli intervjuja s ključnima človekoma Beletrine Mitjo Čandrom in Alešem Štegrom.

A propos

A propos, kultura… Kaj pa Umetnost? Dr. Neda Pagon in Franci Kapler o Utopiji in utopijah.

V oddaji A propos, kultura… Kaj pa Umetnost?, ki jo pripravljamo in realiziramo s pomočjo javnega denarja, ki ga z medijskim razpisom zagotavlja Ministrrstvo za kulturo Republike Slovenije, smo se končno lotili teme, ki jo napovedujemo pravzaprav že od samega začetka poletja, ki se je pravkar izteklo. O utopijah v uredništvu Radia KAOS razmišljamo že od pomladi, med tem so ta pojem uporabili tudi za skupni imenovalec repertoarja gledališke sezone 2016/2017 v ljubljanski Drami kjer smo prav sinoči, neposredno po predstavitvi novega dela – petkove premiere na odru Male drame Utopia – Arheologija raja, ki jo je pripravila skupina izjemno mladih avtorjev, zvedeli tudi podatek, da se je vsaj tretjina nemških gledališč novo sezono odločilo oblikovati pod tem imenom.

Ljubljana

Büchner in Koležnikova z Leonce in Lena v MGLjevem iskanju sreče

Tudi v Mestnem gledališču te dni, natančneje v četrtek zvečer, začenjajo novo sezono s prvo premiero že konec maja predstavljenega repertoarja, ki so ga oblikovali pod skupnim naslovom ali geslom, če hočete – Iskanja sreče in kar enajst premier se spogleduje z obojim: z iskanji in s srečo. Jutri bo torej premiera, na slovenskih odrih od leta 1971 doslej že štirikrat uprizorjene poetične drame, morda pravljice, tudi komedije ali celo farse, skoraj zanesljivo pa – vsaj skozi odsev (taktratnih in aktualnih) družbenih razmer, odrske satire Georga Büchnerja, Leonce in Lena. Režiserka Mateja Koležnik pravi, da je to delo težko razvrstiti v katerega v teoriji prevladujočih žanrskih okvirov, da pa je to delo, vsaj v MGL so ga tako brali, proučevali in pripravili za uporizoritev – distopija.

Ljubljana

Up and Down, Eifmanov balet za konec 64. Festivala Ljubljana

Na sklepno novinarsko konferenco Festivala Ljubljana so povabili tri glavne nastopajoče na dveh zaključnih predstavah letošnjih, že štiriinšestdesetih po vrsti poletnih prireditev; Ljubov Andrejevna, Marija Abašova in Oleg Gabišev, balerini in plesalec, nosilci glavnih vlog v baletu Up and Down, so predstavili like in vloge oseb, ki nastopajo v tej zahtevni baletni zgodbi in opisali vsebino in ustvarjanje take predstave pod vodstvom enega največjih svetovnih koreografov Borisa Eifmana. Za ta balet so uporabili glasbo Gershwina, Schuberta in Berga, kar že samo po sebi govori, da je to baletna predstava z mnogimi in posebnimi plesnimi izzivi.

Dvesto dvajset telefonov in 70 metrov – ob vznožju Nebotičnika: Slišim tvojo stisko…

Dvestodvajset telefonov (mi smo jih našteli sedem več!) so danes zgodaj dopoldne razpostavili na Slovenski cesti v Ljubljani, prav pod Nebotičnikom. Postavitev so opredelili kot 70 metrsko prostorsko inštalacijo, s katero so želeli že zaradi obsega, velikosti in zasnove tudi z z zvočnimi elementi opozoriti na prisotnost stiske, na njeno raznolikost in njene razsežnosti.

A propos

A propos, kultura…Kaj pa Umetnost? Laibachovih 36 let tudi s koncertom v Križankah ali pa v Hali Tivoli?

Tole, spoštovane gospe in cenjeni gospodje, ni, kot bi kdo morda zmotno mislil, oddaja, ki jo ne na prvem ne natretjem programu nacionalnega radia, žal ni več in ki je do nove svobode v tej deželi nosila naslov Še pomnite, tovariši. Ta zvrst spominskih oddaj je v naši medijski resničnosti dobila zelo pravljični, virtualni, čeprav, to zlahka verjamemo, na osebni ravni pošten okvir ali okvire, ki jih v uredništvih naslavljajo kot spomini in pričevanja posameznih akterjev ali spremljevalcev zvečine grozot, v manjši meri pa tudi lepot, nekdanjih časov, vendar z redkimi sklepnimi sporočili ali vsaj intonacijo želje po pobotu v narodu, po odpuščanju med posamezniki in njihovimi potomci.

A propos, kultura… Kaj pa Umetnost? Z dr. Bogomirjem Kovačem o kulturnem menedžmentu v poletni šoli Univerze v Ljubljani in nasploh

Eppur si muove,... in vendar se vrti, je kar pravo geslo, ki ga tu uporabljamo kot parafrazo vzklika potem, ko je kurija lomila njegove znanstvene dokaze in prepričanje o vesolju in našem planetu..

Prispevki

Nocoj in v prihodnjih dneh na Festivalu Ljubljana – sijajna glasba in romantični ples

V Križankah so na predzadnji, bržčas pa na pred-predzadnji novinarski konferenci v okviru letošnjih poletnih prireditev Festivala Ljubljana opozorili na nocojšnji koncert slovitega 100 članskega Kraljevega orkestra Concertgebouw iz Amsterdama, ki bo v Ljubljani nastopil pod taktirko dirigenta Daniela Gattija in napovedali izjemno gesto, s katero je maestro Gatti ob sodelovanju ključnih ljudi iz orkestra k prvi točki nocojšnjega nastopa povabil del zasedbe Mednarodnega orkestra Ljubljana, Akademije Branimirja Slokarja. Predstavili pa so tudi prihajajoče dogodke na Ljubljana Festivalu v prihodnjih dneh.

Lendavski Vinarium – priprava na kandidaturo za EPK 2025

Ta teden poteka v Lendavi festival Vinarium, ki ga tamkajšnje in okoliško prebivalstvo v Prekmurju, Pomurju, Prlekiji na Štajerskem in marsikje tudi v drugih delih Slovenije dobro pozna, tudi v sosednjih Hrvaški, Madžarski in Avstriji. Če ne po drugem, po Bogračfestu (mimogrede – v soboto so »Mojstri bograča« postali domači gasilci), ki je ponavadi na začetku festivala in po Lendavski trgatvi, s katero ga sklenejo.