Radio KAOS

A propos: Kultura in turizem na Ljubljanskem gradu; od lanskih 1,3 mio obiskovalcev do letošnjih…. koliko že?

Uredništvo | 29. May 2020

V uredništvu Radia KAOS smo pripravili drugo v
nizu oddaj A propos: Kultura in turizem, katerega zasnove so nastale v času, ko
tam na Kitajskem, še ni bilo javnih znamenj, da je na pohodu korona-virus; Že v
naši prvi oddaji, ki je nastala v povsem pandemičnih razmerah, ko smo bili še
globoko znotraj ultimativnih prepovedi in omejitev, tudi v novinarskem delu in
ko sta bili naši sogovornici Uršula Cetinski, direktorica Cankarjevega doma mag. Livija Kovač Konstantinovič iz Slovenske
turistične organizacije, smo napovedali obisk na Ljubljanskem gradu, ki je, kot
je bilo tam podčrtano, ena od petih najbolj izpostavljenih turističnih
destinacij v Sloveniji in eden od njihovih ključnih partnerjev; Tudi tokratna
oddaja je nastajala, upamo vsaj, tudi s pomočjo javnih sredstev, kot naj bi
bila zagotovljena z javnim medijskim razpisom Ministrstva za kulturo Republike
Slovenije; kako pa bo to zares videti ob koncu celoletnega projekta, se pa še
ne ve, ker je tako na področju kulture in umetnosti kot medijev še veliko
neznank. Odpravili smo se torej na Ljubljanski grad, ki je
bil v času našega obiska odprt samo za redke obiskovalce pa še to pod posebnim
režimom; S tokratno oddajo smo se po
vsebini zadržali zgolj in samo znotraj grajskega obzidja, v resnici pa smo
morali drugega sogovornika Damjana Finka, takrat še direktorja in šefa kuhinje
Gostilne Na gradu zaradi zaprtega grajskega lokala poiskati na njegovem domu na
robu Novega mesta in v domači tamkaj zelo priljubljeni Hiši Fink. Naš prvi sogovornik
pa je bil zgodovinar Marko Brunskole, pomočnik direktorice za področje
poslovanja in kulturno umetniškega programa v Javnem zavodu Ljubljanski grad.

Prispevki

Vprašanje za milijon $/€ ali za vedeževalko: Kdaj se znova vidimo v gledališču?

V
evropskih državah se različno odzivajo na krizo, ki jo je v kulturi, umetnosti
in medijih zasejala pandemija covida-19; tam, kjer tovrstno produkcijo
obravnavajo ne (zgolj) kot strošek pač pa kot produktivni del družbe, ki
fiskusu prinaša pomemben del družbenega proizvoda na različnih gospodarskih
ravneh, so zanjo namenili zajeten tovor tako imenovanega »helikopterskega«
denarja in poskrbeli, da živi ter preživi vse do obdobja, ko bi znova (z)mogla
delovati vsaj približno tako kot pred krizo; V Sloveniji pa so na resorju, od
katerega se pričakuje, da bo življenjsko zainteresiran za izvorno, identiteno
in samopotrditveno narodovo substanco in v predizvolitvenih nastopih prvega
ministra in njegovega kulturnega pribočnika s pravimi, vsaj po takratnem vtisu
prepričljivimi besedami, zdaj več kot zadovoljni že s prvim in drugim korona-zakonskim
paketom; Tretji je, kot kaže, namenjen zgolj turizmu in gostinstvu ter delu
javnega prevoza, čeravno imamo že pred dvema letoma izdelano strategijo za
pomembni del te panoge, ki se je tudi pri nas, ne le v svetu, že uveljavila kot
kulturni turizem – z vsemi njegovimi implikacijami in izjemnimi učinki; Pravkar
pa je v sklepni fazi postopek sprejemanja tretjega paketa, ki bo, kot kaže
spregledal marsikaj, kar podpira in sooblikuje kultura v turizmu in z njim. Posebna
zgodba je subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, česar si v kulturi, brez
posledic za programe, repertoarje in kakovost v umetnosti pravzaprav ne
predstavljamo; razen, če imamo v mislih holograme kot digitalni substitut tudi
na odrih – ali recimo v Postojnski jami in ob njej; Si predstavljate politiko v
takšni (hologramski) izvedbi za govorniškim odrom?

A propos

A propos: Kultura in turizem; Slovenija 2020 – varna destinacija kulturnega turizma?

Spoštovane in cenjeni! Letošnji niz oddaj A
propos: Kultura in turizem smo koncipirali že lansko jesen, to je v času, ko še
v kitajskem Vuhanu ni bilo javno prepoznanih znakov pandemijskega
korona-virusa; V minulih dveh mesecih smo ob vseh protikoronavirusnih omejitvah
vsemu navkljub uspeli pripraviti prvo oddajo iz tega niza, ki nastaja s pomočjo
javnih sredstev, zagotovljenih z javnim medijskim razpisom Ministrstva za
kulturo Republike Slovenije;

Kulturi je do pandemijske krize šlo tudi v
Sloveniji kar dobro, turizmu še bolje; dvojici kultura in turizem ali strokovno
že dodobra uveljavljenemu izrazu – kulturni turizem pa bi se, če bi se oprli na
strategijo ONKULT
imenovano, ki je kot razvojni dokument nastajala v letih 2016 in 2017,
objavljena pa je bila novembra 2017, morala, če malo pretiravamo, cediti med in
mleko.

Prispevki

Prvi maj v rdečem s krono; Čestitka Gorenjevim delavcem: po komunistično na kitajski način.

Še v februarju so pripravljali program, scenarij, se odločali o nastopajočih in vsem drugem, kar organizatorjem narekujejo priprave na prvomajska druženja, še posebej na rožniški kres in prvomajsko slavje; Letos bosta prvi in drugi maj pomembno drugačna; Pa ne zgolj zato, ker zaradi pandemije virusa ne bo druženj, kresovanj, budnic, ki bodo donele od drugod in drugače, kot je bilo v navadi minulih 100 in še trideset let. 130 let namreč mineva od prvega praznovanja praznika dela na naših tleh in 134 po svetu, ko delavstvo praznuje zgodovino združenega boja za delavske pravice in prizadevanj za izboljšanje socialnega položaja in delovnih razmer; Trideset pa od nastanka novodobnih sindikatov v Sloveniji.

V Cankarjevem domu se zlepa ne (v)dajo; kaj bo drugače? 61. Jazz festival junija bo!

V teh dneh in tednih, zdaj vse skupaj štejemo že tja v raztežaj dveh mesecev, se zdi, da sta kultura in umetnost najbolj utišana zaradi pandemije tega virusa s krono; Krona, korona, sicer sodi na izbrane glave, ta vrag s kraljevskim imenom pa kljub temu, da mu najbolj ustreza raja, podložno ljudstvo, če je priletno - toliko bolj, ne izbira, saj se je, res da bolj izjemoma – ampak vendarle - lotil tudi nekaterih izbranih, tako rekoč kronanih glav. V Sloveniji je Cankarjev dom zanesljivo najprestižnejša in vsestranska hiša te vrste, kjer se dogajajo umetnost in kulturni, izobraževalni, posvetovalni in vsevrstni dogodki in v katerega program so ukrepi ob razglasitvi pandemije močno zarezali; Sprva je kazalo, da se bo dalo z zmanjševanjem števila obiskovalcev in drugačno organizacijo obiska dobro nadzorovati dogajanje in s posebno občutljivostjo za zdravje tako nastopajočih kot publike vendarle izpeljati večino zastavljenega programa pa naj gre za nadaljevanje uprizoritev odrskega spektakla 2020 Ivice Buljana ali koncerta MI2 ali pa Festivala dokumentarnega filma in še marsičesa, kar je bilo v marcu in aprilu načrtovano v njihovih dvoranah, galerijah in drugih prostorih; Kakor vemo, se je izteklo drugače – v temo praznih dvoran in odrsko tišino.

A propos

A propos: Slovenska umetnost prek meja; Mednarodna likovna kolonija v Monoštru – tudi za gospodarski razvoj manjšine v Porabju.

To je Radio KAOS in sklepna oddaja A propos iz letošnjega niza Slovenska umetnost prek meja, ki smo jo pripravili tudi s pomočjo denarja, ki ga je zagotovilo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije prek tako imenovanega medijskega razpisa. Nastajala je kar dobre štiri mesece, tudi zato, ker smo z njeno vsebino ciljali na tradicionalno druženje likovnih ustvarjalcev, 18_mednarodno kolonijo v Mnonoštru, središču Slovencev, ki živijo v Porabju na Madžarskem; To srečanje likovnih ustvarjalcev se je začelo v prvi dekadi avgusta, trajalo je deset dni, sklenilo se je otvoritvijo razstave sredi novembra, končuje pa se čez nekaj dni, v prvem tednu po Novem letu, ko bodo razstavo v Slovenskem kulturnem in informacijskem centru v Monoštru tudi zaprli in tamkajšnji galerijski prostor pripravili za nov umetniški dogodek.

A propos: Slovenska umetnost prek meja; Galerija Šikoronja. Rožek, takoj za mejo.

To je oddaja A propos: Slovenska umetnost prek meja; V uredništvu in produkcijskih enotah Radia KAOS je nastajala vse od julija pa do danes, ko smo jo s pomočjo javnega denarja, ki ga prek javnega medijskega razpisa zagotavlja Ministrstvo za kuturo RS, obiskali slovensko vasico na avstrijskem Koroškem Rožek, nedaleč za mejo, blizu Karavanškega predora, rahlo s poti v smeri Beljaka; Tam je v idiličnem okolju na nekakšnem otoku med strugo in rokavom Drave pravljična hiša umetnosti, ki je bila do letošnjega poletja za nas in je za marsikoga še vedno pravi skriti zaklad. Gradiva smo zbirali in oblikovali vse od prvih dni julija, ko smo v tisti smeri in z namenom obiskati Galerijo Šikoronja, prepeljali Karavanke čez strme ljubeljske klance v tisto smer, nekako vmes v času po tem in do jeseni pa smo uspeli iz njegovega mikrokozmosa za nekaj kratkih in s glasbo rojev komarjev podloženim pogovorom obiskati tudi akademskega kiparja, profesorja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani Jurija Smoleta; Ta mojster najrazličnejših materialov in premišljevalec nas je sprejel na vrtu ob svojem ateljeju, ki je takrat dajal vtis urejenega »kamnoloma«, no, bolj arzenala božajočih trdih kosov s srcem in ključavničarske delavnice hkrati; Iz tega njegovega ustvarjalnega azila in nekaj tedenskega umika iz delovnega tempa, v katerega ga je »odstavila« zdaj že premagana bolezen, smo Smoleta, ki v domžalskem kulturnem domu Janeza Bernika, kjer skrbi tudi za galerijsko dejavnost in razstavne programe, dobesedno »izbrskali in izvabili« pred našo kamero; Neposredni povod je bilo njegovo sodelovanje na poletni, sicer skupinski razstavi v Galeriji Šikoronja, ki nam jo je odkril in predstavil naš sodelavec in zaljubljenec v ultimativne rasežnosti lepih umetnosti Franci Kapler, ki je tudi pripravil uvodni in spremljajoči zapis.

POPKAOS

Orleki med epidemijo: s kolesom v Ljubljani in Prekmurju, v Revirjih pa peš in z inštrumenti, tudi s kavča

Z Vladom Poredošem, frontmanom Orlekov, sva se pogovarjala v nedeljo, tretji dan, podaljšanega praznika dela, ki ga, odltej, ko ga je desničarski del liberalne oblasti v imenu varčevanja skušal neuspešno skrajšati za en dan – tako kot jim je to za celih 5 let uspelo z drugim januarjem; Pozdravila sva se z vzklikom Živela Prvi in drugi maj! Praznovanje, slavljenje dela in izkazovanje časti delu, ki je v njegovih krajih, v Revirjih, z razlogom globoko in trdno zakoreninjena tradicija, je bilo tudi iztočnica za najin pogovor.

Njegov telešček je ROKnROL! Gledališka in glasbena satira kot nova manira.

Gojmir Lešnjak Gojc nadaljuje glasbeno in gledališko pot v satirični maniri s skladbo, ki je posodila, ne, kar podarila naslov gledališkemu dogodku, ki je več kot predstava in več kot koncert; Kabaret? Sodeč po doslej prebranem in slišanem, bo kar držalo; Nanj so nas opozorili ob robu državnega praznika Dneva upora, ki se mu je svoje dni reklo Dan ustanovitve OF slovenskega naroda; Kmalu po tem prazniku in kak dan pred Prvim majem smo s tovarišem Gojcem pripravili pred kraljevskim virusom (mislimo seveda na COVID-19) varen intervju; Pogovarjala sva se prek Skypa, od doma, takrat, ko knjižnice in gostilniške terase še niso bile odprte.

Ljubljana

Svoboda je prava beseda; Ljubljana jo slavi 75 let in obuja spomine ob žici.

To, spoštovane in cenjeni, je Radio KAOS, ki bi ga morali slišati na frekvenci 88,8 MHz FM, kjer je v tem času, teh majskih dneh ponavadi mogoče spremljati spored Radia KRIČAČ, ki se je letos zaradi virusne invazije umaknil v ilegalo; Če rečemo na varno, je to samo deloma res - vendar: kakor koli že: shodi so prepovedani iz zdravstvenih razlogov, kakopak, ki pa oblastnikom, vsaj, kar zadeva množična proslavljanja 75_letnice osvoboditve Ljubljane, Dneva Evrope in dogodkov med katere sodijo tudi spominska svečanost ob obletnici zadnjih bojev na Orlah, osmega maja in slavnostna seja Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana, na kateri se oznanijo dobitniki plaket in nagrad ter nazivov častna meščanka in častni meščan mesta Ljubljana. Na 12_seji Mestnega sveta MOL, ki je bila zaradi korona virusa prestavljena s 23_marca na 4_maj v posebej organizirano okolje grajske Hribarjeve dvorane, so odločali tudi o tem; V sklepnem delu seje so za letošnje mestne nagrajence, ki so ob županovem letnem nagovoru ob prazniku Ljubljane glavni del uradnega dela praznovanja dneva slovenske prestolnice 9_maja, odločili, sicer ne brez polemičnih in kot se je izkazalo v razpravi, neprepričljivih pripomb, da sta letošnja glavna nagrajenca dr_Gabi Čačinovič Vogrinčič in akademik, zaslužni profesor dr_Jože Mencinger.

Jutri že 34 let Recitala Prešernovih poezij

Jutri bo v Ljubljani na Prešernovem trgu, v Mariboru na Grajskem trgu in Novi Gorici na Bevkovem trgu potekal 34. recital Prešernove poezije ob slovenskem kulturnem prazniku.