Radio KAOS | www.radiokaos.info

Cankarjevi Moderni klasiki in zbirka Najst

Uredništvo | 5 mins ago

Letošnje leto je bilo, in vsekakor še bo, zahtevno. Razlogov je gomilo in so znani – no, mogoče ne čisto vsi. Tudi na Radiu KAOS se vračamo v – kako že – novo normalnost – In kaj bi to pomenilo? Za knjigotržce in tiste, ki jim sledimo – verjetno pomeni pričakovanje (še nikoli se nisem tako veselila tiskovne konference, kjer bi se lahko opozorilo, naj uživamo dokler lahko – bralo drugače):

Videti je, daj je rek pršel marsikomu do živega, tudi založnikom, ki pa se seveda niso vdali.

A propos

A propos: Bitje z rogom, ki morda prinaša okrevanje; Samorog končno v Operi.

S prislovično mero (novinarske) nejevere ali če hočete, skepse, sem se lotil Samoroga; Iz različnih srečevanj z ustvarjalci, sporočil in tudi novinarskega gradiva je razumeti, da so se na prvo odrsko uprizoritev te Šivičeve mojstrovine v glavnem slovenskem glasbenem gledališču pripravljali že dlje časa. Bila je že nekajkrat napovedovana, odpovedi in prestavitve pa je nepopustljivo povzročal Covid-19, točneje obrambni ukrepi zoper ta virus; In jutri jo bomo vendarle mogli videti in slišati.

A propos

A propos: Umetnost za popolno okrevanje; Fabre in Mandić v Drami: Vsa resnična lepota je okorna

Gledališča se (končno) polnijo; Počasi a vendarle; medtem ko so ansambli ustvarjali kakor se je v stisnjenih covid okvirih pač dalo, minulo soboto pa je bil zame in gotovo za večino, ki smo si v SNG Drama Ljubljana ogledali Fabrovega Nočnega pisca, praznik; V tem pogledu je ta oddaja zagotovo prispevek k trditvi, ki smo jo zapisali v letošnji s strani ministrstva za kulturo nepodprti projekt A propos, da je ustvarjanje, umetnost, izjemno cepivo, vakcina za okrevanje po pandemiji. Gledališki dogodek – z maskami in na razdalji, kakopak – je bil po dolgih skoraj osmih mesecih, vsaj zame, posebno doživetje; Občutek zanosa, vtis, da gre tokrat za več kot je (bil) teater lanske jeseni, ko sem v Mali drami videl pretresljivo Zupančičevo Novo raso, zadnjo lansko premiero s publiko v dvorani.

A propos

A propos: Več kot vakcina – za popolno okrevanje. Komunizem zalit s Cementom; iskali so politiko čutnosti.

To je oddaja A propos: »Več kot vakcina; za popolno okrevanje« s podnaslovom »Kultura, umetnost, znanost in raziskovanje v novem, postpandemičnem svetu«. Drama Heinerja Müllerja Cement, katere premiera je bila na Velikem odru ljubljanske Drame šestindvajsetega marca in potem se je s ponovitvijo dan kasneje, živo neposredno uprizarjanje in internetno posredovanje (predvajanje) vsaj za zdaj tudi končalo, je nastajala bistveno dlje, kot je v normalnih okoliščinah to v navadi; Okoliščin in razlogov zato na tem mestu ne bomo posebej pojasnjevali, saj o njih podrobneje in brez ovinkov govori tudi naš tokratni sogovornik v naši prvi oddaji iz letošnjega niza A propos; Strnemo jih lahko v zdaj že ponarodelo globalno psovko: covid-19; Projekt »Več kot vakcina; za popolno okrevanje« je pravzaprav zamisel o osmih oddajah, s katerim smo kandidirali na javnem medijskem razpisu Ministrstva za kulturo Republike Slovenije a v trenutku, ko objavljamo prvo, še ne vemo, če bo tudi podprt z javnimi sredstvi iz tega naslova; Naš prvi gost je gledališki režiser Sebastijan Horvat, s katerim se lotevamo te izjemno aktualne družbene in tudi zelo osebne problematike, ki smo jo obravnavamo z vidika umetniških, družbenih in gospodarskih (razvojnih) vprašanj ter dilem v neki novi, še ne povsem razpoznavni postpandemični družbeni realnosti.

A propos: Kultura in turizem; Sax GO, Klopotec, Radol’ca, Okarina in Štala

To je letošnja zadnja oddaja iz kroga devetih, kolikor smo jih načrtovali pred več kot letom dni, to je v času, ko je bil nek virus s čudnim kraljevskim imenom še tam daleč za devetimi gorami, devetimi vodami in onkraj – Kitajskega zidu. Kronskemu virusu je skoraj uspelo, da razje tudi naš načrt a smo ga, vsaj doslej uspeli zadržati na robu digitalnega sveta.

POPKAOS

Orleki med epidemijo: s kolesom v Ljubljani in Prekmurju, v Revirjih pa peš in z inštrumenti, tudi s kavča

Z Vladom Poredošem, frontmanom Orlekov, sva se pogovarjala v nedeljo, tretji dan, podaljšanega praznika dela, ki ga, odltej, ko ga je desničarski del liberalne oblasti v imenu varčevanja skušal neuspešno skrajšati za en dan – tako kot jim je to za celih 5 let uspelo z drugim januarjem; Pozdravila sva se z vzklikom Živela Prvi in drugi maj! Praznovanje, slavljenje dela in izkazovanje časti delu, ki je v njegovih krajih, v Revirjih, z razlogom globoko in trdno zakoreninjena tradicija, je bilo tudi iztočnica za najin pogovor.

Njegov telešček je ROKnROL! Gledališka in glasbena satira kot nova manira.

Gojmir Lešnjak Gojc nadaljuje glasbeno in gledališko pot v satirični maniri s skladbo, ki je posodila, ne, kar podarila naslov gledališkemu dogodku, ki je več kot predstava in več kot koncert; Kabaret? Sodeč po doslej prebranem in slišanem, bo kar držalo; Nanj so nas opozorili ob robu državnega praznika Dneva upora, ki se mu je svoje dni reklo Dan ustanovitve OF slovenskega naroda; Kmalu po tem prazniku in kak dan pred Prvim majem smo s tovarišem Gojcem pripravili pred kraljevskim virusom (mislimo seveda na COVID-19) varen intervju; Pogovarjala sva se prek Skypa, od doma, takrat, ko knjižnice in gostilniške terase še niso bile odprte.

Ljubljana

Vrtovi so v trendu; na letošnji Sonici jih preganja Raj

Spoštovane in cenjeni, to je Radio KAOS, tokrat na – ali vsaj blizu dvanajste Sonice, kjer bodo ob razstavi, ki si jo je moč v Galeriji Equrna ogledovati že od osmega septembra, potekali tudi koncerti, performansi, projekcija filma, pogovori z umetniki in dve okrogli mizi; Dvanajsti Festival Sonica – Vrt, ki ga preganja raj, bo, v glavnem zaradi corona-virusnih okoliščin – drugačen, ko so bili vsi poprejšnji; trije programski sklopi so že mimo, sledijo pa jim umetniške rezidence, vrtni koncerti in razstavi; Vrt kot umetniška oblika in kot raj v svoji najvišji obliki bosta tematska okvira festivala. Podrobneje smo se o festivalu, ki ga danes predstavljajo javnosti in katerega glavni program se začne prihodnji torek, pogovarjali z vodjo festivala gospo Nejo Tomšič, akademsko slikarko.

Turandot – sodobni mjuzikel v MGL, kjer zmaga ljubezen

V torek nas je ekipa Mestnega gledališča ljubljanskega presenetila z vabilom v Gaj Lili Novy, na vrt Društva slovenskih pisateljev, kjer so predstavili jutrišnjo premiero na Velikem odru. V četrtek se ima torej zgoditi pravljični mjuzikel Turandot, ki je nastal po literarni predlogi Jere Ivanc in v sodelovanju z avtorjem glasbe Larnom Poličem Zdravičem, v režiji Jane Menger; Pri njegovem ustvarjanju so sodelovali dramaturginja Eva Mahkovic, koreografka Maja Delak, lektor Martin Vrtačnik in asistentka koreografke Veronika Valdes; Za likovno podobo so poskrbeli scenograf Niko Novak, kostumografka Bjanka Adžić Ursulov in oblikovalec svetlobe Boštjan Kos, za zvočno kuliso pa so odgovorni tudi korepetitor Jože Šalej, oblikovalec zvoka Sašo Dragaš in asistentka avtorja glasbe Manca Trampuš.