Radio KAOS

Zaradi pandemije zapoznelo praznovanje Ljubljane, ki jo medvojna žica ter novodobne ograje in covid-19 utrjujejo v herojski drži upornega in svobodnega, odprtega mesta.

Uredništvo | 4. August 2020

Spoštovane in cenjeni; To je Radio KAOS, tokrat z delčkom programa, ki bi moral biti na sporedu že pred tremi meseci v okviru sporeda Radia KRIČAČ; No, s kakšnim dnevom zamika – vse to zaradi pandemije, kakopak! Pred petimi tedni je namreč ljubljanski župan Zoran Janković po dolgem obdobju nepojavljanja v javnosti, na novinarski konferenci zapiranje središča prestolnice ob proslavi v počastitev dneva državnosti ocenil za pretirano in nerazumljivo; Hkrati je napovedal nadomestno proslavo, ki se je, pravzaprav, ki sta se, saj sta bili kar dve, v dokaj nenavadnih okoliščinah o katerih bomo morda kaj več pisali jutri in v prihodnjih dneh, zgodili danes pozno popoldne in nocoj; Večjo, recimo ji glavna – prireditev, se je pozno popoldne odvila na Kongresnem trgu in katere nosilec je bil Glavni odbor ZZB NOB, so z nagovori obeležili predsednik borčevske organizacije Marjan Križman, župan Zoran Janković in letošnja dobitnika najvišjega ljubljanskega priznanja častni meščan, meščanka dr_Gabi Čačinovič Vogrinčič in dr_Jože Mencinger; To je bila hkrati priložnost, da so letošnjim mestnim lavreatom priznanja, plakete in imenovanja tudi dejansko izročili. Nekaj pred dvajseto uro pa so v aleji ob grobnici narodnih herojev in ob spomenikih Stanetu Kavčiču in drJožetu Bučarju odkrili doprsni kip dr_Janezu Stanovniku, ki bi na današnji dan praznoval 98-i rojstni dan; Ob tej priložnosti sta govorili nekdanja ljubljanska županja in častna meščanka Ana Nuša Kerševan in predsednica ljubljanskega odbora ZZB NOB Julka Žibert, ki sta z županom Zoranom Jankovićem in članom Stanovnikove družine, ob častnem pozdravu gardistov slovenske vojske skulpturo, ki je delo akademskega kiparja Metoda Frlica tudi uradno odkrili. Pričakujemo, da bomo v prihodnjih dneh, potem, ko nam bo producent obeh dogodkov in nosilec prenosov posredoval postprodukcijsko urejene posnetke obeh dogodkov video zapis prvega in drugega, ki ju je kar dodobra navlažil poletni dež, v integralni obliki tudi objavili.

A propos

A propos: Kultura in turizem; Gledališče kot turistični prevrat na Mljetu in v Kostanjevici na Krki.

To je peta oddaja iz letošnjega niza devetih, s skupnim naslovom A propos: Kultura in turizem; Pripravili smo jo tudi v upanju, da jo bomo uspeli realizirati s pomočjo javnih sredstev, ki jih zagotavlja ministrstvo za kulturo Republike Slovenije prek tako imenovanega javnega medijskega razpisa; Končno se nam je uspelo »prebiti« do programskega termina v katerem bo naš, že pred časom večkrat napovedani sogovornik Matjaž Berger, režiser in direktor Anton Podbevšek teatra iz Novega mesta.

Razlogov, da ta pogovor uvrščamo v program šele sedaj, posneli smo ga namreč že sredi maja, ko so se zaiskrile prve napovedi o rahljanju protiepidemijskih ukrepov, je več; Glavni je, da je zdaj že zagotovo, da gledališča znova obujajo svojo »proizvodnjo«, novomeški APT z igro, ki je, če smo avtorje dobro razumeli, pravzaprav gledališki melodramatični performans o strasti, ki je hkrati brez (klasičnega gledališkega) odra, odrski esej o tistem, kar v človeku vzpostavlja teror. Kar ga »dela« terorista in vse tisto, kar ga hkrati onemogoča kot človeka s takšnim značajem, kaj šele v njegovi tovrstni potencialni ali uresničeni samopotrditvi.

Ljubljana

Festival Spider 9., praznik radikalnih teles, bo! Zunaj običajnega…

V programu Radia KAOS opozarjamo, da so omejitve gibanja več ali manj umaknjene. Pravijo, da tudi če bi še veljale, kdo ve, kdaj se nam morejo znova zgoditi, bi deveti Festival radikalnih teles vsekakor bil.

Prispevki

Vprašanje za milijon $/€ ali za vedeževalko: Kdaj se znova vidimo v gledališču?

V evropskih državah se različno odzivajo na krizo, ki jo je v kulturi, umetnosti in medijih zasejala pandemija covida-19; tam, kjer tovrstno produkcijo obravnavajo ne (zgolj) kot strošek pač pa kot produktivni del družbe, ki fiskusu prinaša pomemben del družbenega proizvoda na različnih gospodarskih ravneh, so zanjo namenili zajeten tovor tako imenovanega »helikopterskega« denarja in poskrbeli, da živi ter preživi vse do obdobja, ko bi znova (z)mogla delovati vsaj približno tako kot pred krizo; V Sloveniji pa so na resorju, od katerega se pričakuje, da bo življenjsko zainteresiran za izvorno, identiteno in samopotrditveno narodovo substanco in v predizvolitvenih nastopih prvega ministra in njegovega kulturnega pribočnika s pravimi, vsaj po takratnem vtisu prepričljivimi besedami, zdaj več kot zadovoljni že s prvim in drugim korona-zakonskim paketom; Tretji je, kot kaže, namenjen zgolj turizmu in gostinstvu ter delu javnega prevoza, čeravno imamo že pred dvema letoma izdelano strategijo za pomembni del te panoge, ki se je tudi pri nas, ne le v svetu, že uveljavila kot kulturni turizem – z vsemi njegovimi implikacijami in izjemnimi učinki; Pravkar pa je v sklepni fazi postopek sprejemanja tretjega paketa, ki bo, kot kaže spregledal marsikaj, kar podpira in sooblikuje kultura v turizmu in z njim. Posebna zgodba je subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, česar si v kulturi, brez posledic za programe, repertoarje in kakovost v umetnosti pravzaprav ne predstavljamo; razen, če imamo v mislih holograme kot digitalni substitut tudi na odrih – ali recimo v Postojnski jami in ob njej; Si predstavljate politiko v takšni (hologramski) izvedbi za govorniškim odrom?

Prvi maj v rdečem s krono; Čestitka Gorenjevim delavcem: po komunistično na kitajski način.

Še v februarju so pripravljali program, scenarij, se odločali o nastopajočih in vsem drugem, kar organizatorjem narekujejo priprave na prvomajska druženja, še posebej na rožniški kres in prvomajsko slavje; Letos bosta prvi in drugi maj pomembno drugačna; Pa ne zgolj zato, ker zaradi pandemije virusa ne bo druženj, kresovanj, budnic, ki bodo donele od drugod in drugače, kot je bilo v navadi minulih 100 in še trideset let. 130 let namreč mineva od prvega praznovanja praznika dela na naših tleh in 134 po svetu, ko delavstvo praznuje zgodovino združenega boja za delavske pravice in prizadevanj za izboljšanje socialnega položaja in delovnih razmer; Trideset pa od nastanka novodobnih sindikatov v Sloveniji.

A propos

A propos: Kultura in turizem; Težko pričakovani mednarodni dogodki, tudi koncerti brez zaukazane socialne distance.

To je oddaja A propos: Kultura in turizem, četrta iz niza osmih v tem letu – vse v sodelovanju in s pomočjo - no, vsaj upamo, da bo temu tako - javnih sredstev, ki jih pričakujemo iz obsega, kot je določen z javnim medijskim razpisom Ministrstva za kulturo Republike Slovenije; V odpovedi prejšnje, tretje oddaje, smo sicer napovedali pogovor z režiserjem Matjažem Bergerjem iz Anton Podbevšek teatra a smo ga prestavili vsaj za teden dni; Tako bomo bližje premieri predstave Talka, ki jo pripravljajo za zadnji ponedeljek v tem mesecu na prostem, v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki. V dneh, ko kaže, da se zaradi covida-19 ostre omejitve druženja na koncertnih, gledaliških, kongresnih in podobnih prireditvah vendarle nekoliko rahljajo, smo prav zato k pogovoru povabili dva izkušena človeka, uveljavljena strokovnjaka organizacije velikih kulturnih, tudi turističnih, poslovnih in kongresnih dogodkov ter – če uporabimo oznako, značilno za to »industrijo dogodkov« cross-over prireditev, predvsem pa zahtevnejših koncertov; To sta Gorazd Čad in Igor Vidmar.

A propos: Kultura in turizem; Situle kot magnet za obisk Novega mesta in Dolenjske? Rdeče barve ni, je pa jantar…

Ko smo se še precej pred izbruhom korona-virusne karantene razgledovali po sogovornikih za to oddajo v Novem mestu, sta nam v sinopsis sama od sebe ven in ven vstopala dva kolektiva ali če hočete dve ustvarjalni, nenehno kreativni skupini; Prva in brez slehernega dvoma je izjemna skupina raziskovalcev združenih v in okrog imena Dolenjski muzej, druga pa ustvarja v njihovi neposredni bližini: Anton Podbevšek teater ali krajše APT; Pri odločanju in izbiri ključnih vprašanj smo ves čas hodili po robu, ki se težko premakne iz polja ustvarjanja v polje turizma; kar smo artikulirali je ves čas sililo »zgolj« v prostranstva kulture, kulturne zgodovine, antropologije, zgodovine umetnosti, izročila številnih ljudstev, ki so si delila te, zdaj (menda) naše (ali čigave že?) prostore in dosežke človeškega uma in rok naših ljudi, prednikov in njihovih potomcev skozi številne rodove; Tudi tokratno, tretjo zaporedno oddajo A propos: Kultura in umetnost iz celoletnega niza osmih oddaj smo pripravili v upanju, da jo bomo mogli podpreti z javnimi sredstvi, za katere smo se uspešno potegovali na javnem medijskem razpisu Ministrstva za kulturo. Dolenjski muzej je večja institucija, kot se zdi morda prišleku zaradi predsodkov in površnih vtisov o lastni, svoji, naši (ne)pomembnosti, še posebej, če je vajen prostorskega, vsebinskega in kadrovskega razkošja podobnih hiš in organizmov v prestolnici; V tej oddaji ne bomo razčlenjevali organizacijskih in programskih značilnosti te vsebinsko in programsko razvejane institucije, pač se osredotočamo na prva dobro raziskana obdobja na teh prostorih, ki so odlično predstavljena in - vsaj nam se je, kar smo videli, pokazala kot izjemen potencial za obisk domačih in tujih gostov, usmerjenih obiskovalcev ali tistih s premišljeno izbranim načrtom ali pa onih, ki v te sobane zaidejo po naključju in iz gole radovednosti.

POPKAOS

Orleki med epidemijo: s kolesom v Ljubljani in Prekmurju, v Revirjih pa peš in z inštrumenti, tudi s kavča

Z Vladom Poredošem, frontmanom Orlekov, sva se pogovarjala v nedeljo, tretji dan, podaljšanega praznika dela, ki ga, odltej, ko ga je desničarski del liberalne oblasti v imenu varčevanja skušal neuspešno skrajšati za en dan – tako kot jim je to za celih 5 let uspelo z drugim januarjem; Pozdravila sva se z vzklikom Živela Prvi in drugi maj! Praznovanje, slavljenje dela in izkazovanje časti delu, ki je v njegovih krajih, v Revirjih, z razlogom globoko in trdno zakoreninjena tradicija, je bilo tudi iztočnica za najin pogovor.

Njegov telešček je ROKnROL! Gledališka in glasbena satira kot nova manira.

Gojmir Lešnjak Gojc nadaljuje glasbeno in gledališko pot v satirični maniri s skladbo, ki je posodila, ne, kar podarila naslov gledališkemu dogodku, ki je več kot predstava in več kot koncert; Kabaret? Sodeč po doslej prebranem in slišanem, bo kar držalo; Nanj so nas opozorili ob robu državnega praznika Dneva upora, ki se mu je svoje dni reklo Dan ustanovitve OF slovenskega naroda; Kmalu po tem prazniku in kak dan pred Prvim majem smo s tovarišem Gojcem pripravili pred kraljevskim virusom (mislimo seveda na COVID-19) varen intervju; Pogovarjala sva se prek Skypa, od doma, takrat, ko knjižnice in gostilniške terase še niso bile odprte.

Ljubljana

Svoboda je prava beseda; Ljubljana jo slavi 75 let in obuja spomine ob žici.

To, spoštovane in cenjeni, je Radio KAOS, ki bi ga morali slišati na frekvenci 88,8 MHz FM, kjer je v tem času, teh majskih dneh ponavadi mogoče spremljati spored Radia KRIČAČ, ki se je letos zaradi virusne invazije umaknil v ilegalo; Če rečemo na varno, je to samo deloma res - vendar: kakor koli že: shodi so prepovedani iz zdravstvenih razlogov, kakopak, ki pa oblastnikom, vsaj, kar zadeva množična proslavljanja 75_letnice osvoboditve Ljubljane, Dneva Evrope in dogodkov med katere sodijo tudi spominska svečanost ob obletnici zadnjih bojev na Orlah, osmega maja in slavnostna seja Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana, na kateri se oznanijo dobitniki plaket in nagrad ter nazivov častna meščanka in častni meščan mesta Ljubljana. Na 12_seji Mestnega sveta MOL, ki je bila zaradi korona virusa prestavljena s 23_marca na 4_maj v posebej organizirano okolje grajske Hribarjeve dvorane, so odločali tudi o tem; V sklepnem delu seje so za letošnje mestne nagrajence, ki so ob županovem letnem nagovoru ob prazniku Ljubljane glavni del uradnega dela praznovanja dneva slovenske prestolnice 9_maja, odločili, sicer ne brez polemičnih in kot se je izkazalo v razpravi, neprepričljivih pripomb, da sta letošnja glavna nagrajenca dr_Gabi Čačinovič Vogrinčič in akademik, zaslužni profesor dr_Jože Mencinger.

Jutri že 34 let Recitala Prešernovih poezij

Jutri bo v Ljubljani na Prešernovem trgu, v Mariboru na Grajskem trgu in Novi Gorici na Bevkovem trgu potekal 34. recital Prešernove poezije ob slovenskem kulturnem prazniku.