Your search for cankar returned 446 results

Lepo je v naši domovini biti mlad… in v Cankarjevem domu tudi

Sredi prvega septembrskega tedna so v Cankarjevem domu predstavili program jesenskega dela sezone, ki prinaša bogato bero vrhunskih gostovanj, umetniških snovanj in koprodukcij, ki jih je mogoče videti na najpomembnejših odrih po svetu; V središče zanimanja so postavili mladost, ki v nizu raznolikih dogodkov, koncertov in razstave pod skupnim naslovom Lepo je v naši domovini biti mlad razkriva in odkriva izzive, pasti, želje in namere mladih ter poglede na mladost tistih, ki so se od nje že poslovili. 

Generalna direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski je poudarila, da nova sezona prinaša svežo, kakovostno, aktualno mednarodno produkcijo na vseh področjih ter izpostavlja pomembne avtorje in za današnji čas relevantne teme, kar odločilno vpliva na obisk. Lani je prireditve v CD obiskalo 409990 obiskovalcev, kar je po podatkih uradne državne statistike 10,4 % obiskovalcev vseh kulturnih prireditev v kulturnih domovih, gledališčih, operah in glasbenih ustanovah v Sloveniji; Cankarjev dom tako ostaja najpomembnejša kulturna ustanova in eden ključnih sotvorcev naše kulturne krajine; v letu dni izvedejo okrog 2000 prireditev in ustvarijo kar za 5,5 milijona EUR lastnih prihodkov. Podrobno – od prireditve do prireditve, od dogodka do dogodka, ki se bodo zvrstili to jesen in nekateri tudi čez zimski rob – so o programu Cankarjevega doma govorili Aleš Drenik, vodja programa resne glasbe, opere in baleta, Tina Lešničar, ki vodi program jazza in glasb sveta, Andrej Jaklič – za gledališče in sodobni ples, Simon Popek za film, kulturnovzgojni program ter humanistični in literarni program je predstavila  Barbara Rogelj, razstavnega pa Katarina Hergouth.

Cankarjeva založba z novimi naslovi

Berger – Navsezadnje, Potpara in Hladnik – Jutra v Đeninu ter Skrušny – Dnevnik sobarice, na tiskovni moderirani s strani Blatnika z novostmi založbe Cankarjeva

Cankarjeva založba in Frankfurtski knjižni sejem

Nekaj ur pred začetkom knjižnega sejma v Bologni, objavljamo pogovor z glavnim urednikom Cankarjeve založbe, ki je bil izveden po predstavitvi planov Cankarjeve za leto 23. Z Aljošo Harlamovim sem se pogovarjala tako o planih založbe za letos kot tudi o pričakovanjih od najpomembnejšega sejma za Slovenijo letos, torej o tistega v Frankfurtu.  Urednik je o planih povedal:

»Predvsem se mi zdi, to kar je Andrej Blatnik na predstavitvi povedal, krepimo izvirno literaturo. Jaz mislim, da je to tudi nekaj, eno poslanstvo založbe, pa tudi en zanimiv trend, ki ga opažamo že ves čas, zadnja leta.

Priročniki Cankarjeve založbe 2023

V izvirno slovensko literaturo seveda sodijo tudi izvirne slovenske kuharice, ki so tako dobre, da jih zagotovo ne bi pustili komu drugemu v varstvo. Saj veste, dobre kuharice je težko najti, če jo pa že imaš, je seveda ne vrneš. Tako smo za zaključek predstavitve programa Cankarjeve med kolegi cedili sline, saj nam je Nina Žitko predstavila, pravijo da vsem že znano, ampak ne prav zares naštudirano kuharico …..

Cankarjeva založba v letu 2023

V novem letu smo znova pripravili drzen, raznolik in odličen program, namenjen prav takim [ki se preko knjig vračajo k sebi] bralcem. Okrepili bomo izvirno književnost, književnost slovenskih avtoric in avtorjev, med katerimi je kar nekaj teh, ki se k nam vračajo z novo knjigo, a tudi tistih, ki jim bomo vrata k bralcem odprli prvič. Tako je  glavni urednik Cankarjeve založbe Aljoša Harlamov pospremi knjižni program v letu 2023, in v izjavi dodal:

»Predvsem se mi zdi, to kar je Andrej Blatnik na predstavitvi povedal, krepimo izvirno literaturo.

Nova bera Cankarjeve založbe – Od zbirke Moderni klasiki, do popotovanj po (zgodovinski) Evropi

S prvim decembrskim dnem so pri Cankarjevi založbi priredili tiskovno konferenco, kjer so predstavili tri nove naslove zbirke Moderni klasiki ter potopisne zapise Fado in knjigo Zadnji dnevi v stari Evropi. Nove pridobitve sta skupaj s prevajalci in pisci spremne besede prestavila oba urednika Cankarjeve založbe Aljoša Harlamov in Andrej Blatnik, ki je tudi predstavil knjigo Zadnji dnevi v stari Evropi. Knjiga  govori delno tudi o Sloveniji.