A propos, Človek: Jože Ciuha: Bil sem iskan, a tudi nezaželen

Ob 90-letnici in pred podelitvijo naziva Častni občan glavnega mesta v Labirintu časa

Pred dobrimi tremi tedni se je v Galeriji Jakopič končala retrospektivna razstava slikarja Jožeta Ciuhe. Dan pred zaprtjem – bila je sončna aprilska sobota, nekaj po poldnevu, smo si jo, potem, ko so bile mojstrovine na ogled že skoraj polne štiri mesece, znova ogledali. In ne da bi se posebej dogovarjali, smo z mojstrom Ciuho uspeli posneti ekskluzivni intervju – posebej za Radio KAOS in oddajo A propos, Človek!

Kako ga je presenetil izjemen obisk razstave, organizatorji so po zadnjih podatkih našteli 6.000 obiskovalcev, še bolj pa njena otvoritev tisti torek na polovici lanskega decembra, nam je povedal ob koncu tega pogovora, kako pa je razstava sploh nastala, pa je pripovedoval svojim znancem in prijateljem iz Krškega in Trsta, s katerimi se je prav tam, v Jakopičevem razstavišču srečal tisto zgodnje sobotno popoldne.

Kljub temu, da najino srečanje ni bilo vnaprej napovedano in dogovorjeno, je bil Jože Ciuha takoj pripravljen na pogovor. Začeli smo ga z vprašanjem, ki je vstopilo v njegov Labirint časa, kakor je bila naslovljena ta retrospektivna razstava, kar po bližnjici! Namreč – kako je mogoče sistematizirati, urediti, razporediti in označiti njegova ustvarjalna obdobja, kot to poznamo pri mnogih slikarjih, najpogosteje pri tistih svetovno znanih slikarskih imenih? Najprej so spraševalcu prišla na misel znamenita, z barvami opredeljena ustvarjalna obdobja Pabla Picassa…

Jože Ciuha je praznoval 90 let pred natanko 11-imi dnevi, 26. aprila. Na ta dan leta 1924 je bil rojen v Trbovljah. Študij slikarstva je vpisal na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomiral pa leta 1950. Njegova mentorja sta bila profesorja France Mihelič in Gojmir Anton Kos; Zatem je vpisal specialko za zidno slikarstvo pri profesorju Slavku Pengovu, ki ga je končal leta 1952. Kasneje se je v Rangunu (tedaj Burma, danes Mianmar) seznanjal z budistično kulturo in filozofijo in deloval na različnih mednarodnih slikarskih delavnicah in seminarjih; Manj znano je morda njegovo književno delo. Po potovanjih v Aziji, Južni Ameriki in Združenih državah Amerike je napisal potopisne romane Potovanje v deveto deželo, Okameneli smehljaj in Pogovori s tišino. Pravzaprav so bila njegova prva ustvarjanja namenjena ilustraciji otroških knjig in knjig za odrasle. Njegova bibliografija zajema več kot 100 enot. Za pisateljske dosežke je bil leta 1966 nagrajen z Levstikovo nagrado, za likovno ustvarjanje pa je bil nagrajen z Jakopičevo nagrado in Nagrado Prešernovega sklada, leta 1997 je v Parizu prejel naziv Vitez lepih umetnosti in literature, dve leti kasneje pa Avstrijski častni križ za znanost in umetnost I. reda, pred desetimi leti pa so mu v Moskvi podelili naziv častnega tujega člana Ruske akademije znanosti.

Kot prvi živeči umetnik je razstavljal v Van Goghovem muzeju v Amsterdamu in na več kot 300-ih samostojnih razstav po vsem svetu. Njegova dela so v zbirkah največjih svetovnih in mnogih domačih galerij, ob tem, kar nam je o svojem slikarstvu povedal v pogovoru v tej oddaji pa dodajmo še, da je ob ilustraciji in slikarstvu na platno ustvarjal tudi v grafičnih tehnikah in mozaiku. Mozaik v preddverju slovenskega parlamenta je njegovo delo. Slikal je seveda tudi v akvarelu, pa tudi na pleksi-steklo in ustvarjal v tehniki tapiserije.

Ciuhovo likovno delo je po tehnikah in programih različno, vendar notranje enotno. Opazen je vpliv bizantinske umetnosti, ki se v njegovih delih odraža v cirilskih in glagolskih pismenkah, ritmičnem nizanju figur in zlatem ozadju. Z vsebinskega vidika je njegova umetnost osebno obarvan in z ironijo prežet dialog s sodobnim svetom; človeške napake in slabosti pogosto kritizira skozi živalske podobe, značilna je tudi groteskna interpretacija človeškega lika, ki ga pogosto začini s humorjem posebne vrste.

V utemeljitvi priznanja Častni občan glavnega mesta Ljubljana, ki mu bo podeljeno v petek, 9. maja na Ljubljanskem gradu, so predlagatelji med drugim zapisali, da je: »…Jože Ciuha s svojo ustvarjalnostjo ključno zaznamoval najširše kulturno dogajanje naše prestolnice in je eden najširše razgledanih Ljubljančanov in osebnost, ki Slovenijo in Ljubljano s svojim delom nadvse uspešno promovira v vsem svetu.«
Oddajo sem pripravil, posnel, montiral in vsebinsko realiziral Andrej Pengov. Za tehnično, glasovno, video, režijsko in programsko realizacijo ter internetno objavo pa sta poskrbela Aljaž in Urška Pengov Bitenc.

Play