A propos… Kultura in gospodarstvo; Cetinski in Jontes, CD in TLKS.

Uršula Cetinski, direktorica Cankarjevega doma: Tako kot v gospodarstvu so tudi v kulturi vodilne organizacije in če hočeš ostati med vodilnimi, ne pa pristati med sledilci, moraš vedno znova ustvarjati novosti, invencije. Telekom Slovenije in Cankarjev dom sodita zanesljivo med vodilne in brez dvoma – tudi zato dobro in uspešneje sodelujeta. Tomaž Jontes, direktor Tržnega komuniciranja v Strateški poslovni enoti Poslovni trg Telekoma Slovenije: V našem podjetju smo v enem od preteklih let obravnavali 17.000 prošenj za podporo najrazličnejšim dogodkom, skupinam ali posameznikom. S kolegi prav vsako pregledamo in na vsako tudi odgovorimo, odločanje pa poteka na podlagi notranjih korporativnih pravil prek posebne sponzorske komisije. Mi smo Telekom Slovenije, podjetje vseh Slovencev in skušamo pomagati, kje se le da, tudi v odročnih krajih, na periferiji; Liffe pa je tako uspešna in odmevna prireditev, da bi bilo napak, če bi jo kot sponzorji in soustvarjalci nekaterih vsebin, spregledali.

Spoštovane gospe, cenejni gospodaje, to je Radio KAOS in oddaja A propos; Kultura in gospodarstvo, v kateri govorimo o povezanosti in odvisnosti kulturnih in umetniških ustanov, organizacij, ansamblov ali posameznih ustvarjalcev od razumevanja podjetij na eni – in zanimanja gospodarskih subjektov za kulturo in umetnost – na drugi strani; Niz skoraj dveh ducatov oddaj smo strnili v celoletni projekt, ki ga z javnimi sredstvi iz tako imenovanega medijskega razpisa podpira tudi ministrstvo za kulturo Republikr Slovenije;

Naša tokratna sogovornika sta gospa Uršula Cetinski, direktorica Cankarjevega doma in gospod Tomaž Jontes, direktor Tržnega komuniciranja v Strateški poslovni enoti Poslovni trg Telekoma Slovenije.

V 26-ih letih samostojnosti Republike Slovenije se je razmerje med podjetji, njihovimi vodstvi, lastniki in kulturnimi ustvarjalci ter institucijami spremnijalo na zelo različne načine; Izhajamo iz domneve, da v pretežni meri v škodo kulture, umetnosti in znanosti; Ne pa vedno in povsod;

Prevladuje vtis, da so se ti odnosi do neke mere ustalili, zagotovo pa so uprave, menedžment in lastniki gospodarskih družb vsa ta leta premišljevali in na novo premislili, če in kako naj sodelujejo s slovensko kulturno produkcijo in njenimi subjekti; Pogosto tudi tako, da tega premisleka ali odnosa sploh ni zaznati in tak vtis je včasih tudi napačen, vačsih tudi nekorekten, če ne že napačen; Ampak danes, v tej oddaji bomo govorili o primeru, s katerim bomo, verjamem, tak zgrešen vtis v celoti ovrgli.

V uredništvu Radia KAOS nam je namreč v veliko zadovoljstvo, da sta se našemu vabilu tokrat odzvala gospa Cetinski in gospod Jontes, ker smo prepričani, da v razmerju med neko javno kulturno institucijo in gospodarstvom ni veliko primerov, ki bi navduševali s sodelovanjem, kot je v primeru njunih koletivov; Sem zagotovo sodi letošnji Liffe, ki se začenja jutri, v sredo, in kjer ta povezanost izjemno dobro deluje v kar 22 letiih, od skupno 28-ih, kolikor jih šteje Liffe in zdi se, da ima vse to skupaj tudi izjemne promocijske učinke za oba, torej tudi za delovanje in produkte Telekoma Slovenije.

Za uvod nas je zanimalo, kaj je tista najmočnejša vez, ki vsa ta leta združuje Cankarjev dom in Telekom Slovenije v tem – skoraj bi lahko rekli – skupnem projektu? Še najmanj je to najbrž dejstvo, da je Cankarjev dom javni zavod, javna institucija, zvečine financirana z javnim denarjem, Telekom Slovenije pa za Slovenijo strateška gospodarska družba, ki je v dobršnem delu tudi v državni lasti…

Tomaž Jontes je poudaril, da se vsekakor zavedajo družbene odgovornosti, ki je naložena tako močni, nacionalni gospodarski družbi in blagovni znamki kot je Telekom Slovenije na eni strani, na drugi pa pomenu tako odlične kulturne (in kongresne) institucije kot Cankarjev dom. Uršula Cetinski pa je opozorila na pojav, ki ga v promocijski strategiji imenujejo kot »transfer imagea«, kjer gre za dve močni blagovni znamki, ki ena drugo dopolnjujeta vsaka s svojo produkcijo in z visoko kakovostjo vsebin; in Liffe je po njenem mnenju zagotovo praznik dobrega filma. Če ne bi bilo tako, bi zagotovo ne doživeli že njegovo 28. izdajo.

Potem sta oba predstavila tudi zadnja poslovna oz. programska dogajanja v obeh hišah. Jontes je pojasnil nedavni prevzem Izi-mobila, s katerim so v obdobju pretirane drobitve trga med vse več ponudnikov telekomunikacijskih storitev pridobili zgledno število novih uporabnikov – govori se o številki okrog 40.000. Cetinski pa je iz obsežnega in raznovrstnega programa kulturnih in umetniških dogodkov izpostavila Cankarjevo leto in Fedstival Flameka. Seveda se tudi nizu volitev, ki so v teh dneh in mesecih v državi nismo izognili. Vendar – dotaknili smo se jih samo v poslovno-organizacijskem smislu; tovrstni dogodki sicer sodijo v domeno njihovega kongresnega oddelka in so v prihodkovnem pogledu vsekakor dobrodošel del dejavnosti Cankarjevega doma.

Zanimiv je bil tudi tisti del pogovora, v katerem smo analizirali gmotne okoliščine, v katerih deluje Cankarjev dom in čigar letni proračun obsega kakih devet milijonov evrov. Od tega državni proračun, zvečine seveda ministrstvo za kulturo, prispeva 56%, 44% pa je lastnih sredstev iz dejavnosti (vstopnine, najemi, sponzorji); Na nacionalni ravni pa je za področje javnih zavodov v kulturi to razmerje 80:20.

Oba sogovornika smo nagovorili, da sta nam predstavila tudi njuno najmočnejše kulturno ali pač umetniško doživetje iz zadnjega časa. Gospod Jontes je na potovanju po Indoneziji imel priložnost videti nenavaden ples samo moških plesalcev, katerega koreografija, ritem in glasba privedejo njaprej njih same, potem pa bržčas tudi katerega od gledalcev do ekstaze (nekaj podobnega kot je ples dervišev, ki je bližje našim krajem), gospa Cetinski pa ni mogla prehvaliti nedavnega koncerta pianističnega guruja Grigorija Sokolova v okviru Srebrnega abonmaja. Z izvedbo Haydnovih in Bethovnovih sonat je do te mere prevzel občinstvo, da je Gallusova dvorana potem doživela še devet maestrovih klavirskih dodatkov, kar se na koncertih klasične glasbe zlepa ne zgodi.

Vprašanje o nacionalem programu za kulturo, naslovljeno, tako bolj iz previdnosti, kot zares, na gospoda Jontesa, je bilo seveda odveč, medtem pa ko se je ob tej temi gospa Cetinski, razumljivo, kar razživela. Ob številnih pripombah in deljenih mnenjih, se ji med boljšimi doneski tega političnega dokumenta zdi napoved, da v ministrstvu za kulturo nastaja zakon o mecenstvu in da je nedavno sprejeta novela Zakona o uresničevanju javnega interesa v kuturi, ki nalaga investitorjem z javnimi denarji tudi, da je v vsaki taki investiciji načrtovano tudi vlaganje v umetnost, zvečine likovno oz. po novem – vizualno.

Govorili smo tudi o domnevno neučinkovitem pridobivanju sredstev iz naslova sponzorstev. Tomaž Jontes se je začudil nad dejstvom, da je tega denarja na letni ravni za vse glavne (nacionalne) kulturne ustanove samo 598.000,00 evrov. Mimogrede – v Telekomu Slovenije namenjajo kulturnim ustanovam, dogodkom in ustvarjalcem okrog 38 odstotkov vseh promocijam in podporam namenjenih sredstev; Sta pa bila oba, tudi Uršula Cetinski zadovoljna s podatkom, da Cankarjev dom – glede na njegovo specifično težo v slovenskem kulturnem prostoru – pri sponzorjih med 27-imi nacionalnimi javnimi kulturnimi zavodi pridobi 268.700,00 €, kar je več kot vsi javni zavodi skupaj (podatek velja za leto 2015).

Pogovor je nanesel tudi na kriterije in postopke po katerih v Telekomu Slovenije poteka odločanje po podporah posameznim institucijam, projektom programom ali dogodkom; pri tem je Jontes opozoril na dejstvo, da se na njegovi in na delovnih mizah njegovih kolegov vsak dan nabere brez števila prošenj in predlogov bodisi za pomoč, podporo ali sodelovanje. Zagotovil je, da vse do zadnje pregledajo, jih po njihovih notranjih postopkih tudi presojajo in na prav vse odgovorijo. Je pa res, je še dodal, da je šport, zlasti nogomet pri tem v precejšnji prednosti.

V nizu oddaj »A propos… Kultura in gospodarstvo« skušamo preveriti preskusiti nekaj zamisli, ki bi odnos iz sponzorskega ali donatorskega spremenili v (bolj) produktivnega in kjer vlaganje v kulturo ne bi razumeli kot vsak drug strošek ali bognedaj potrošnjo. Oba sta podprla razmislek o tem, da bi vložek posameznega podjetja v premišljeno izbrano kulturno ali še bolje – umetniško – produkcijo pomenil skupno investicijo in skupni produkt, ki bi ga država lahko – ob spremenjenih fiskalnih in zakonskih pogojih – stimulirala z določenimi spodbudami, vsaj z znižanim davkom na primer.

Tudi to oddajo Radia KAOS A propos… Kultura in gospodarstvo, ki je zasnovana kot glavni projekt Radia KAOS v tem letu in za katerega smo uspeli na javnem medijskem razpisu pridobiti tudi podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, so pripravili Urška in Aljaž Pengov Bitenc ter glavni avtor in povezovalec oddaje Andrej Pengov. Pogovarjal se je z direktorico Cankarejeva doma gospo Uršulo Cetinski in direktorjem tržnega komuniciranja s poslovnimi uporabniki v Telekomu Slovenije gospodom Tomažem Jontesom.

Na svidenje do četrtka, morda do petka, ko bo končno na sporedu že nekajkrat napovedana in prav tolikokrat prestavljena oddaja v kateri bosta naša sogovornika prva moža SNG Opera in balet Ljubljana ter inženirske družbe Riko.

A propos… Kultura in gospodarstvo; Cetinski in Jontes, CD in TLKS. A propos… Kultura in gospodarstvo; Cetinski in Jontes, CD in TLKS. A propos… Kultura in gospodarstvo; Cetinski in Jontes, CD in TLKS. A propos… Kultura in gospodarstvo; Cetinski in Jontes, CD in TLKS. A propos… Kultura in gospodarstvo; Cetinski in Jontes, CD in TLKS.

Oznake: