A propos… Kultura in gospodarstvo: Glasba je sijajna priložnost za skupne (investicijske) projekte.

Dr. Robert Ličen, direktor zavoda Podjetniški center Pegasus: Država bi morala, ne dati denar, pač pa na različne načine zagotoviti pogoje, najbrž tudi z davčnimi spodbudami, da bi podjetja sprejela vlaganje v kulturo in umetnost kot investicijo. Damjan Damjanovič, direktor Slovenske filharmonije: Večino javnega denarja gre tako ali tako za plače. Naša ustanova je zmogla zagotoviti nekatere projekte, zlasti gostovanja v tujini, s pomočjo podpore iz gospodarstva. Brez tega bi ne mogli spremljati Ane Netrebko na njeni evropski turneji in tudi ne sodelovati na Stingovih koncertih; pa še kje, seveda...

V tokratni oddaji A propos; Kultura in gospodarstvo sta naša sogovornika direktor Slovenske filharmonije Damjan Damjanovič in doktor Robert Ličen, sociolog, ekonomist in vodja, se pravi – menedžer, mentor in predavatelj znanj in spretnosti na različnih poslovnih področjih, avtor inovativne metode vodenja, prilagojene slovenskemu kulturnemu okolju, ki je ugotovil, da večina poslovnih priročnikov izvira iz ZDA in da zato v naši razmerah niso učinkoviti; Je tudi ustanovitelj in direktor Podjetniškega centra Pegasus, ki je statusno organiziran kot zavod.

Kot najbrž že veste, v oddaji A propos; Kultura in gospodarstvo govorimo o povezanosti in odvisnosti kulturnih in umetniških ustanov, organizacij, ansamblov ali posameznih ustvarjalcev od razumevanja podjetij na eni – in zanimanju gospodarskih subjektov za kulturo in umetnost – na drugi strani; S to oddajo smo uspešno kanddidirali za sredstva iz javnega medijskega razpisa Ministrstva za kulturo Republike Slovenije.

Gospoda Lična in Damjanoviča smo v oddajo povabili, da bi poskušali ugotoviti, preveriti, kakšno je stanje, kot ga vidita naša tokratna sogovornika in preskusiti nekaj zamisli, ki bi najpogostejši odnos iz sponzorskega ali donatorskega spremenili v drugačnega, bolj produktivnega; Še preden smo začeli pogovor o glavni temi tokratne oddaje pa smo direktorja Slovenske filharmonije Damjana Damjanoviča, ki je bil v času, ko je potekala oddaja, še vedno njen direktor, da nam strnjeno predstavil repertoar za prihodnjo sezono te najstarejše slovenske glasbene ustanove.

V kratkem preseku je najprej opozoril na njegov »železni del«, ki ga tvorijo trije abonmaji – Modri, Oranžni in Vokalni. Napovedal je septembrsko gostovanji Orkestra Slovenske filharmonije na otvoritvi sezone graškega Musikvereina in v veliki dvorani dunajskega Konzerthausa v počastitev 100-letnice rojstva Leonarda Bernsteina v mesecu marcu.

Glavni vsebinski poudarek Modrega abonmaja je pravzaprav nadaljevanje pravkar končane sezone, ki sloni na znamenitih obletnicah, npr.: pet sto let protestantizma na Slovenskem. Po kadrovskih zapletih v vodstvu hiše ta hip nimajo šefa dirigenta, bodo pa kot gostujoči nastopili znani in po svetu priznani ter nagrajeni dirigenti – Julian Rachlin, Aziz Šohakimov, Risto Joost, Jorma Panula, Vladimir Kulenović in drugi.

Kar nekaj na nekaj abonmajskih koncertih bo moč slišati z orkestrom SF prvič izvajane skladbe kot so Šostakovičeva Sonata za violino in orkester, koncertantna skladba za klarinet mladega ameriškega skladatelja Chada Cannona, kar bo sploh svetovna premiera, Amerikanec na Danskem Andyja Papea, Ščedrinove Poredne prigodnice, po petdesetih letih pa bo na sporedu znova tudi Rossijinevo delo Stabat Mater.

Glasbena dela, ki so nastala po gledaliških predlogah oz. za (glasbeno) gledališče – za opero, balet in druge scenske postavitve je bilo programsko vodilo pri oblikovanju Oranžnega abonmaja. Ob že omenjenih obletnicah pa bodo s programom opozorili tudi na 80 let smrti in 130 rojstva Georga Gershwina, 100 let smrti Clauda Debussyja, 150 let smrti Gioachina Rossinija, 125 let smrti Petra Iljiča Čajkovskega ter 100 let rojstva velikega skladatelja, dirigenta in pedagoga Leonarda Bernsteina.

Zbor Slovenske filharmonije je za Vokalni abonma pripravil osem koncertov, med katerimi bodo tudi nastopi enega najboljših svetovnih zborov Zbor Latvijskega radia, pod dirigentskim vodstvom Stojana Kureta – ko bodo zapeli novitete mladih in obetavnih slovenskih skladateljev na besedila Srečka Kosovela ter prepis zborovske skladbe Marija Kogoja za godalni kvartet; z Narodno in univerzitetno knjižnico pa pripravljajo razstavo Kogojevih likovnih del. Pri pripravi petega koncerta so upoštevali želje občinstva za več vokalno – instrumentalnih del; tako bosta Zbor in Orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom uveljavljene norveške dirigentke Grete Pedersen nastopila s Haydnovo Mašo v d-molu. Obeta pa se tudi vrhunski zaključek sezone s staro in novo zborovsko glasbo.

Filharmonični festival baročne glasbe bo prinesel tri januarske koncerte, ko bodo na sporedu dela italijanskega baroka. Pripravja ga, kot je že v navadi Umetniški vodja festivala Matej Šarc. Umetniški vodja cikla Trobilnega ansambla Slovenske filharmonije Franc Kosem pa prav tako napoveduje tri koncerte na katerih bodo poleg domačih trobilcev nastopili še Boštjan Gombač, Lucija Ćirović in Thomas Gansh.

Najljubša knjiga dr. Roberta Lična je delo Jonathana Haidta Pravičniški um, vedno znova ga navdušuje kriminalka Maria Puza, predvsem pa njena filmska različica, trilogija režiserja Francisa Forda Coppole Boter in da vas vedno znova ga prevzame glasba skupine U2. Povedal nam je, da je imel pred časom tudi abonma v Slovenski filharmoniji, sedaj pa redno hodi v ljubljansko Opero, kjer si je izbral ozbirnega. Abonma, seveda. Z vsem bitjem je privržen kulturi in umetnosti, zato je njegovo mnenje o pretežno javnem financiranju slovenske kulture zagotovo zelo zanimivo in verodostojno. Tudi zato, ket ima kar nekaj izkušenj tudi s sponzoriranjem nekaterih programov v obdobjih, ko je vodil ali sodeloval v vodstvih nekaterih pomembnejših in večjih gospodarskih družb.

V sredo popoldne, to je na dan, ko je sklicana že 6. seja Sveta zavoda SF; na prejšnji, to je peti, so našemu sogovorniku direktorju Damjanu Damjanoviču naložili formalno pravno ureditev prekinitev razmerja z družbo Slovenicum d.o.o, pri čemer gre za dokončni razhod z maestrom Urošem Lajovicem, zahtevali so pojasnila razlogov za zmanjšanje števila abonmajskih koncertov v Cankarjevem domu in podatke o številu abonentov, prodanih vstopnicah in izkupičku vse od leta 2000; Svet je zahteval tudi pojasnila o bistveni prekoračitvi sredstev za odvetniške storitve in poročilo o vseh odprtih zadevah; uskladili pa so menda tudi besedilo pisma ministru TP, v katerem predlagajo njegovo razrešitev. Vse zahtevano je bržčas v gradivu za sredino sejo, nas pa je med drugim zanimalo, kaj kaže pregled gibanja števila abonentov, svtopnic in izkupička (vsej v grobem – recimo v relativnih razmerjih) in seveda tudi, če ste tudi on dobil usklajeno besedilo pisma ministru z zahtevo za razrešitev ali je bil obveščen zgolj posredno, prek medijev. Ugotovitev Sveta, da delo direktorja in njegov način vodenja zavoda ne omogoča kvalitetnega poslanstva Slovenske filharmonije, je seveda težka ocena…? Na kratko se je g. Damjanovič nanjo odzval tudi v tem pogovoru.

No, tudi dr. Robert Ličen ima z oblastjo zanimive izkušnje. Kratek čas je bil celo kandidat za gospodarskega ministra v času konstituiranja Pahorjeve vlade, zgodilo pa se mu je celo, da so ga ne tako davno nazaj aretrali tako, da so ga med poslovnim kosilom kar potegnili izza omizja v znani ljubljanski restavraciji… Njehove menedžerske izkušnje v Tobačni, Akrapoviču, Rogaška, Gorenju, Zdrženju manager in nadzorniške v DARSu so gotovo dodatno izoblikovale njegov pogled na iskanje drugačnih možnosti za financiranje kluture pri nas. Eno je gotovo, v Sloveniji za večino kulturnih in umetniških dejavnosti ne more biti trg izključno merilo. Tržni pricip brez ustreznih javnofinančnih korekcij in spodbud pogosto ne deluje niti pri velikih narodnih. Vsekakor se je treba potruditi in najti spodbude, da bi se gospodarstvo pogisteje in v večjem obsegu zanimalo za kulturo in umetnost in njene projekte, prireditve, programe, repertoarje, je zatrdil v naši oddaji. Tudi tako, na primer, da se poišče vsaj enega od možnih odgovor na vprašanje, če bi lahko vložek posameznega podjetja v premišljeno izbrano kulturno ali še bolje – umetniško – produkcijo pomenil skupno investicijo in skupni produkt, ki bi ga država morda lahko stimulirala z določenimi spodbudami. Te spodbude ne bi bile splošne, temveč izbrane, vnaprej presojane (najbrž na javnem razpisu) ali pa bi potekale neposredno, brez razpisa, na podlagi z zakonom določenih kriterijev in postopkov. In potem bi lahko bile tudi podprte na različne načine, npr. kot možnost delnih davčnih oprostitev ali pa neposredno z denarjem, posebej namenjenim v ta namen v okviru več ministrstev, odločitve pa bi bile seveda medresorske?

Oddajo Radia KAOS A propos… Kultura in gospodarstvo, ki je zasnovana kot naš glavni projekt v tem letu in za katerega smo uspeli na javnem medijskem razpisu pridobiti tudi podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, so pripravili Urška in Aljaž Pengov Bitenc ter glavni avtor in povezovalec oddaje Andrej Pengov, ki se je pogovarjal z dr. Robertom Ličnom, direktorjem Podjetniškega centra Pegasus in Damjanom Damjanovičem, direktorjem Slovenske filharmonije.

Hvala za pozornost, spoštovane in cenjeni, in na svidenje do prihodnjič!