A propos… Kultura in gospodarstvo: Naša (vizualna) umetnost je v svetovnem trendu

Akademski kipar specialist Dušan Zidar: Z nastankom tistega, kar imenujemo kreativna (in ne kot se pogosto napačno uporablja: kulturna) industrija in s pojavom digitalnega ustvarjanja so se odprle neizmerne ustvarjalne možnosti... Ne vem sicer, zakaj z našimi sodelovanji na Beneškem bienalu ne dosežemo glavnih selektorjev, saj je naša ustvarjalnost povsem enakovredna svetovnim trendom in gospodarstvo, podjetja bi lahko to spoznala in podprla. Država pa tudi z večjo izbiro spodbud, ki bi omogočale skupna vlaganja.

V programu Radia KAOS je znova na sporedu oddaja A propos; Kultura in gospodarstvo, ki jo z javnimi sredstvi iz medijskega razpisa podpira tudi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije; Pravzaprav gre za celoletni projekt s skoraj dvema ducatoma oddaj, v katerih govorimo o povezanosti in odvisnosti kulturnih in umetniških ustanov, organizacij, ansamblov ali posameznih ustvarjalcev tudi z in od razumevanja podjetij na eni – in zanimanju gospodarskih subjektov za kulturo in umetnost – na drugi strani; Tokratni pogovor smo zastavili nekoliko drugače, saj je eden od povabljenih sogovornikov sicer tudi podjetnik, drugi pa predvsem umetnik, vendar tudi za prvega ne moremo reči, da je od umetnosti daleč proč. Da gre pri njem tudi za kulturno dejavnost, ustvarjanje posebne vrste, pa ni dvoma, imata pa kar nekaj skupnega; Oba sta visokošolska ućitelja, prvi je psiholog, doktor znanosti in mojster komunikacijskih ved in orodij, drugi pa magister umetnosti, kot se po novem prevaja naziv akademski kipar specialist; Oba sta torej profesorja; Prvi je Mariborčan in kot docent predava v na ljubljanski FDV na podiplomskem študiju Upravljanje tržnih znamk ter vodi Center za marketing in odnose z javnostmi; drugi, Ljubljančan, pa je redni professor na Pedagoški fakulteti na Oddelku za likovno umetnost za podpodročjih kiparstvo, konceptualna umetnost, intermedijska umetnost. čemur skrajšano rečemo tudi vizualna umetnost na Univerzi v Mariboru. A žal smo dober dan in dobrodošlico v oddaji A propos; Kultura in gospodarstvo, mogli voščiti samo spoštovanemu gospodu Dušanu Zidarju, ker je g. Miro Kline, kljub dogovoru in zagotovilu, da bo v oddaji sodeloval, izostal, ne da bi vedeli, kaj mu je onemogočilo udeležbo; Upali smo sicer, da se nam bo pridružil med potekom oddaje a se tudi to ni zgodilo.

Najprej nas je zanimalo, katero kulturno stvaritev, umetniško doživetje vaju je sogovornika prevzelo v zadnjem času. Bodisi da gre za gledališko predstavo, performans, televizijsko ali radijska oddajo, koncert, film, razstavo, knjigo ali kaj drugega iz nabora, ki ga v aktualni ponudbi programov in dogodkov najdemo v svežnju kulture in umetnosti. Dušan Zidar se je odločil za stvaritev, ki so jo pod njegovim mentorstvom pred tremi leti ustvarili njegovi študentje na mariborski PeF. Gre za izjemno odmevno kreacijo, ko so avtorji te likovne ekološke domislice z uporabo posebej izdelane in prilagojene tehnične rešitve na podlago iz filca, netkane tekstilije, s pomočjo posebej pripravljenega tiskalnika, ki deluje po principu CNC strojev (računalniško vodeni stroji) uspeli z umetniškim navdihom oblikovati travnato površino v poljubnih oblikah. Glava tiskalnika brizga ustrezno mešanico semen in zemlje, nekakšno rodovitno blatno zmes v naprej programirano obliko in tako posadi trato, oblikovano po njihovi zamisli. Tako posajena trata vzklije v dveh do treh tednih in ob skrbnem vzdrževanju lahko uspeva več mesecev. S to zamislijo so se predstavili na različnih koncih sveta in poželi velik odmev in zanimanje tako tistih, ki bi si tako ustvarjeni travnik omsilili za svojo rabo, kot umetniškega sveta ter tehnologov in poslovnežev.

Z nekaj več kot 130 milijoni proračunskega denarja (ne da bi upoštevali občinske in še nekatere druge javne tudi evropske vire) v državi pač ni mogoče zagotoviti vseh potreb, ki jih imata kultura in umetnost v tej, na njunih vrednotah in arhetipih temelječi državi in ne nahraniti, da ne rečem, nasititi vseh ustvarjalcev, umetnikov. Zato nas je zanimalo ali so donatorstva, sponzorstva, sem in tja tudi mecenstva dovolj dobra opora, da vse skupaj živi malo bolje kot da životari… Je takšna ocena sploh relevantna?

Nobeden od obeh povabljencev v oddajo oziroma v našem primeru samo enemu, ki se je povabilu potem tudi odzval, najbrž ni sponzor umetniških stvaritvam drugih ustvarjalcev, institucij ali skupin, smo domnevali. To, da sta največja podpornika lastnemu ustvarjanju, vajinim stvaritvam – pa najbrž ni dvoma. Ampak, tu smo lahko hitro na zelo spolzkem terenu, saj si lahko hkrati v dvojni dis-poziciji in tudi v vsaj dvojni perspektivi; zato je več kot na mestu vprašanje, kaj se zgodi v kritičnih trenutkih družbenega razvoja, ko se kaj hitro pojavita vsaj dve nasprotujoči se tezi – ena, češ da je treba vse dati na trg, pa bomo videli, kaj bo obstalo in preživeli in druga, da moramo za kulturo prav iz fiskusa nameniti bistveno več. In ta zadrega je toliko večja, ko se ustvarjalec pojavi v koži dvoživke. Zato smo se spraševali še o morebitnih tretjih poteh.

Vse to smo spraševali zato, ker v teh oddajah izhajamo iz podmene, da se je v 26 letih samostojnosti Republike Slovenije razmerje med podjetji, njihovimi vodstvi, lastniki in kulturnimi ustvarjalci ter institucijami spremnijalo na zelo različne načine – v pretežni meri v škodo kulture, umetnosti in znanosti. Ne pa vedno in povsod. Prevladuje vtis, da so se ti odnosi do neke mere ustalili, zagotovo pa se je odnos uprav, menedžmenta in lastnikov podjetij do kulturne produkcije močno spremenil. Najpogosteje tako, da ga sploh ni zaznati. Tak je vtis, morda tudi napačen. Naš sogovornik je potrdil, da nekega linearnega trenda zagotovo ni, da pa se rad spominja situacije tik pred spremembo družbene ureditve in samostojnosti Slovenije, ko so takratna, zvečine seveda družbena podjetja, kot da bi razumela pomen kulture v prekucniških časih, izjemno radodarno podpirala različne kulturne in umetniške dejavnosti, projekte, programe ali stvaritve.

Nekaj besed smo namenili tid vse bolj prevladujoči kulturni, točneje kreativni industriji, ki se močno uveljavlja prav z digitalizacijo tudi v umetnosti in ki zvečine najučinkoviteje deluje prav na področju oblikovanja, promocije, oglaševanja oz. propagande. Prav v tem delu pogovora smo močno pogrešali prispevek prof. Klineta. Vse bolj prisotni so tudi razmislekih o drugačni, sodobnejši ureditvi celotnega družbenega podsistema kulture in umetnosti tako, da bi le ta ne bil razumljen kot strošek, temveč kot investicija, ki bi jo kazalo s fiskalnimi orodji morda tudi bolj spodbuditi (upoštevaje aktualne zakonske predloge oz. pravkar sprejeto novelu Zakona o javnem interesu na področju kulture, ki investitorjem v javne objekte nalaga obvezno vlaganju v kulturo in umetnost.

Kar nekaj vprašanj je ostalo neodgovorjenih… Točneje, sploh jih nismo zastavili, kot smo načtovali, saj so bila zvečine, a ne vsa, namenjena manjkajočemu sogovorniku (npr: kdaj se v gospodarstvu sploh odločijo za podporo kulturi in umetnosti in kdaj nastopi trenutek za odločitev za lastno (v smislu lastništva, morda tudi upravljanja) kulturno produkcijo v nekaterih podjetjih (npr.: samostojne galerije, gledališki in glasbeni odri…) in koga v podjetjih umetnost – razen neposredno angažiranih – (lahko sploh) še zanima. V oddaji smo razmišljali in govorli tudi o tem, kako bi bilo mogoče učinkoviteje urediti področje kulture in umetnosti tako, da bi bilo mogoče stimulirati ene in druge (umetnike in podjetnike) za večja vlaganja in investicije, tudi če in ko ne gradijo javnih zgradb bodisi z zasebnim bodisi z javnim denarjem.

Dotaknii smo se tudi vprašanja naših sodelovanj v mednarodnem okolju in ker akad. Kipar Dušan Zidar spremlja tudi dogajanja na Beneškem Bienalu in na kasselski Dokumenti, je prepričljivo opzprol na to, da je naša vizualna umetnost absolutno enakovredna tujim, svetovnim dosežkom. Ti dve veliki razstavi bi naj bili napoved trendov v likovni oz. vizualni umetnosti v prihodnjih petih letih, po njegovem mnenju pa se dogaja izrazita regresivnost in vračanje v 20 stoletje.

Oddajo Radia KAOS A propos… Kultura in gospodarstvo, ki je zasnovana kot naš glavni projekt v tem letu in za katerega smo uspeli na javnem medijskem razpisu pridobiti tudi podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, smo pripravili Urška in Aljaž Pengov Bitenc ter glavni avtor in povezovalec oddaje Andrej Pengov. Pogovarjal se je in akademskim kiparjem specialistom, profesorjem na Pedagoški fakulteti v Univerze v Mariboru Dušanom Zidarjem; žal je pogovor z dr. Mirom Klinetom iz ljubljanske FDV, kljub drugačnim pričakovanjem, tokrat izostal.

Vam spoštovane in cenjeni, pa hvala za pozornost in na svidenje do prihodnjič, kar bo že v ponedeljek. Seveda znova o kulturi in umetnosti, znova o njenih vizualnih različicah in o svojevrstnem podjetništvu kot je le lahko – zavarovalništvo.

A propos… Kultura in gospodarstvo: Naša (vizualna) umetnost je v svetovnem trendu A propos… Kultura in gospodarstvo: Naša (vizualna) umetnost je v svetovnem trendu A propos… Kultura in gospodarstvo: Naša (vizualna) umetnost je v svetovnem trendu A propos… Kultura in gospodarstvo: Naša (vizualna) umetnost je v svetovnem trendu A propos… Kultura in gospodarstvo: Naša (vizualna) umetnost je v svetovnem trendu

Oznake: