A propos… Kultura in gospodarstvo: Menedžment za vrhunsko umetniško produkcijo in drugačno financiranje.

Prof. dr, Bogomir Kovač, EF in vodja PŠKM: Izjemen uspeh našega projekta je v tem, da ga je »za svojega vzela« Univerza v Ljubljani. Upamo, da bo to sčasoma postal interdisciplinarni program različnih fakultet, kjer se bodo izobraževali poslovno-programski vodje za delo v kulturi in kjer bo iskanje novih virov, tudi v neposrednem nastajanju skupnih projektov z gospodarstvom, normalna pot nastajanja kulturne produkcije in vrhunskih umetniških dosežkov. Sicer pa je že 10 let v ministrskih predalih 18 naših modelov učinkovitejšega financiranja kulture. Manja Balek Jurjavčič, arheologinja in vsestranska ustvarjalka na mejnih področjih kulture, udeleženka treh PŠKM: Po tretji poletni šoli že bistveno bolj realno spremljam ekonomska dogajanja, posebej na področju kulture, kjer jih skozi svoje delo in ustvarjalna angažiranja lahko vedno znova primerjam z realnostmi v poslovnem življenju, ki je neizbežni del mojega vsakdana kot samostojne kulturne producentke... In vedno bolj razumem vodstva tistih redkih, predvsem velikih podjetij in multinacionalk, ki imajo kod podporo strateškemu vodenju poslovanja angažirane uveljavljene poznavalce, kulturne ustvarjalce ali umetnike.

Spoštovani! To je oddaja A propos; Kultura in gospodarstvo, oddaja, v kateri govorimo o povezanosti in odvisnosti kulturnih in umetniških ustanov, organizacij, ansamblov ali posameznikov od razumevanja podjetij za njihovo ustvarjanje na eni – in zanimanju gospodarskih subjektov za kulturo in umetnost – na drugi strani; oddaja je del uredniškega projekta Radia KAOS, s katerim smo uspešno kanddidirali za sredstva iz javnega medijskega razpisa Ministrstva za kulturo Republike Slovenije.

V 26 letih samostojnosti Republike Slovenije so se razmerja med podjetji, njihovimi vodstvi, lastniki in kulturnimi ustvarjalci ter institucijami spremnijalo na zelo različne načine; Če je naša podmena, da so te spremembe prehajale iz boljših in dobrih obdobij v vse manj ugodne, bo najbrž v tokratnem pogovoru ta iztočnica obravnavana iz posvem drugih zornih kotov in v njeni ostrini jo bomo, predvidevam, tudi otopili, morda omajali, opustili pa najbrž ne; V oddaji poskušamo preveriti, kakšno je stanje, kot ga vidita naša tokratna sogovornika in preskusiti nekaj zamisli, ki bi najpogostejši odnos iz sponzorskega ali donatorskega spremenili v (bolj) produktivnega.

V studiu sta se nam pridružila gospa Manja Balek Jurjavčič, arheologinja in udeleženko Poletne šole kulturnega menedžmenta, ki se tega projekta udeležuje že tretje poletje zapored in profesor dr, Bogomir Kovač, z Ekonomske fakultete, ustanovitelj in nosilec tega poletnega izbraževalnega projekta.

Preden smo prof. Kovača prosili za strnjen opis vsebine letošnjega šole in o razlogih za tak program, smo kar naravnost vprašali gospo Balek Jurjavčič – kaj za vraga je v programih Poletne šole kulturnega menedžmenta tako sijajnega, da se je letos udeležuje že tretjič; kljub temu, da je treba vplačati vpisnino, ki sicer ni visoka; Najbrž pa vendarle odtehta pridobljeno znanje in še kaj, kar slušatelji sobijo ali vsaj razumejo kot dodano vrednost?

Z arheologijo se Manja Balek Jurjavčič ne ukvarja več tako intenzivno kot pred časom. Če sem dobro razumel, zdaj dela vsaj na treh področjih hkrati, ki so nekako mejna, če vzamemo kulturo in umetnost kot središče našega zanimanja in pogovora. Zanimao las je, na katerih področjih največ deluje, s čim se zares preživlja in ali se sploh lahko? Poskušali smo zvedeti tudi, zakaj je opustila osredotočenje na arheologijo, disciplino, ki je za nas površne opazovalce vedno nekaj skrivnostnega in pogosto nekaj nedosegljivega, avanturističnega.

Profesorja dr. Kovača smo spraševali, zakaj je bilo letos veliko vsebin povezanih s financami. Z obema pa smo se pogovarjali o letošnjem obisku Trsta in Pirana, ko je bilo treba najprej ugotoviti ali gre za izlet ali za ekskurzijo, se pravi, potovanje zaradi strokovnih vsebin. Pokazalo se je, da gre pravzaprav za oboje; En dan v vsakoletnem pet-dnevnem programu te šole je vsako leto namenjem ogledu in seznanjanju z upravljanjem kulturnih institucij zenaj Ljubljane. Tokrat so se odpravili na Primorsko in tudi onkraj državne meje, tudi zato, ker je bil del programa letošnje oletne šole namenjen seznanjanju z izkušnjami in dobrimi tovrstnimi praksami drugod po Evropi.

Morda je prav zaradi tega treba omeniti navdušenje sedemintridesetih udeležencev (morda jih je bilo 38-ih – točnega podatka do oddaje nismo uspeli pridobiti, kapaciteta šole pa je za zdaj 40 slušateljev) z nastopom dr. Vesne Čopičeve, izjemne poznavalke slovenskih kulturno-političnih razmer in evropske kulture, dr. Sonje Kralj Bervar, svetovalke za področje kulture in avdiovizualne zadeve pri Stalnem predstavništvu Slovenije pri EU in Tanje Mlaker, pianistke in prevajalke nizozemske literature v slovenščino, ki je mendžerka največje nizozemske kulturne institucije Nacionalne opere in baleta.

Vse, tudi nas v uredništvu Radia KAOS, je pozitivno presenetila likovna razstava Seada Emrića, slikarja iz BiH, ki je razstavil svoja dela v balkonski dvorani ljubljanske Univerze. Gospod Emrič, katerega sin prav te dni opravlja sprejemne izpite za vpis na ljubljansko ALUO, obiskuje PŠKM EF vsa leta od njenega začetka, ki segajo tri leta nazaj.

Poletna šola kulturnega managementa se zdi tudi posebej dobra priložnost za pogovor o iskanju novih, produktivnejših načinov financiranja in investiranja v kulturo. Tudi o tem smo nekaj več govorili z našima sogovornikoma, saj jee bil, kot že rečeno in zapisano, letošnji program ciljano usmerjen prav v različne načine in prakse financiranja kulture in umetniških projektov pri nas in na tujem. To je bila tudi dobra iztočnica za sklepni del oddaje, v katerem smo skušali razpreti vprašanje in poiskati vsaj enega od možnih odgovor na vprašanje, če bi lahko vložek posameznega podjetja v premišljeno izbrano kulturno ali še bolje – umetniško – produkcijo pomenil skupno investicijo in skupni produkt, ki bi ga država morda lahko stimulirala z določenimi spodbudami. Te spodbude ne bi bile splošne, temveč izbrane, vnaprej presojane (najbrž na javnem razpisu) ali pa bi potekale neposredno /brez razpisa/ – na podlagi z zakonom določenih kriterijev in postopkov. In potem bi lahko bile tudi podprte na različne načine, npr. kot možnost delnih davčnih oprostitev ali pa neposredno z denarjem, posebej namenjenim v ta namen v okviru več ministrstev, odločitve pa bi bile seveda medresorske.

O svojih izkušnjah s temi in takimi vprašanji ter razmisleki, ne samo razmisleki, tudi predlogi, se je intezivno in študijsko ter raziskovalno ukvarjal že pred desetimi (in več) leti. O teh njegovih izkušnjah nam je pripovedoval s kančkom grenkobe v glasu, ker je vse, kar so proučili in predlgali, ostalo v uradniških, oblastnih predalih.

Oddajo Radia KAOS A propos… Kultura in gospodarstvo, ki je zasnovana kot naš glavni projekt v tem letu in za katerega smo uspeli na javnem medijskem razpisu pridobiti tudi podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, so pripravili Urška in Aljaž Pengov Bitenc ter glavni avtor in povezovalec oddaje Andrej Pengov. Pogovarjal se je z Manjo Balek Jurjavčič, arheologinjo, sicer kulturno ustvarjalko v rezličnih mejnih poslovno-kulturnih dejavnostih in s prof. dr. Bogomirjem Kovačem, neutrudnim organizatorjem Poletne šole kulturnega menedžmenta, ki mu je usposobljenost ljudi, ki delajo ustvarjajo v kulturi, vsaj tako je videti po vseh njegovih dolgoletnih prizadevanjih – pa se samo s tem projektom, velika skrb in nenehni poklicni izziv. V oddaji so objavljene fotografije s slikarske razstave v Balkonski dvorani Univerze v Ljubljani, kjer julija meseca razstavlja Sead Emrić, slikar iz Bosne in Hercegovine, sicer tudi že redni udeleženec Poletne šole kulturnega menedžmenta.