A propos… Kultura in gospodarstvo: v Trstu s Kovačičem, Lisjakom in Pisonom

Adriano Kovačič, predsednik Zadružne kraške banke: Naša banka na tem prostoru deluje že več kot 108 let, po pridružitvi Zadružne banke Doberdob in Sovodnje nas je 3.300 članov banke, ki imajo glavno besedo; Tudi zato smo zelo pozorni do potreb slovenskega življa. Obseg sredstev, ki smo ga namenili tistemu, kar imenujemo družbena odgovornost, je presegel dvesto tisoč evrov. Ta denar je namenjen tako kulturi kot športu in drugim dejavnostim manjšine. Martin Lisjak, SKGZ: Kultura je brez dvoma eden od bistvenih stebrov narodnostne identitete v Trstu in vsej Furlaniji Julijski krajini, zato je zelo razvejana in artikulirana. Samo v eni od institucionaliziranih društvenih skupin deluje okrog 5.000 Slovencev. Sicer pri nas delimo kulturo na profesionalno in ljubiteljsko, ki deluje na vsem teritoriju, kjer živimo Slovenci. Vseh društev in skupin je skoraj dvesto. Imamo edino profesionalno gledališko ustanovo – Slovensko stalno gledališče, »lepilo« vsega pa je Primorski dnevnik. Igor Pison, umetniški koordinator Slovenskega stalnega gledališča Trst: Naše gledališče je kulturna ustanova v italijanskem prostoru, zato mora delovati v okviru tukajšnje jurisdikcije; To pomeni, da nekatere poklice in storitve, ki so v slovenskem gledališkem prostoru vsakdanji, tukajšnja ureditev ne pozna. Na primer, poklica in odgovornosti lektorja – ne v gledališču, ne na radiu in ne v uredništvu Primorskega dnevnika, kar je vsekakor absurd. Odgovorni smo italijanskemu ministrstvu za kulturo in 80 odstotkov sredstev za naš obstoj in delovanje zagotavlja proračun Republike Italije, seveda tudi tisti del, ki nam ga zagotavlja t.i. manjšinski zakon. Del sredstev prispeva Republika Slovenija, nekaj malega pa nam včasih uspe zbrati s pomočjo tukajšnjega gospodarstva, ki za to ni posebej stimulirano. Tečejo pa pogovori za sodelovanje z eno od večjih gospodarskih družb iz Slovenije, vendar je za podrobnosti še prezgodaj.

Z ekipo oddaje A propos; Kultura in gospodarstvo smo pred dvema tednoma obiskali Trst, kjer smo skušali poiskati čim več informacij in vsebine, ki povezujejo in hkrati omogočajo kulturno delovanje Slovencev v Italiji; Okoliščine za delovanje slovenskih kulturnih institucij, skupin ali posameznih kulturnih ustvarjalcev in umetnikov so seveda drugačne kot v Sloveniji; vsaj kar zadeva ustvarjanje pogojev za delovanje uradnih manjšinskih kulturnih institucij, sta najbolj odgovorni Republika Italija in Republika Slovenija, vendar brez pomoči – recimo mu – tudi manjšinjskega gospodarstva, bi bila kakovost in razsežnost kulturnega udejstvovanja in umetniškega ustvarjanja Slovencev v Italiji, zagotovo manj izrazita in bistveno skromnejša; Tudi ta oddaja, v kateri govorimo o povezanosti in odvisnosti kulturnih in umetniških ustanov, organizacij, ansamblov ali posameznih ustvarjalcev od razumevanja podjetij na eni – in zanimanju gospodarskih subjektov za kulturo in umetnost – na drugi strani, sodi v projekt skoraj dveh ducatov takih oddaj, ki je podprt tudi z javnim denarjem iz medijskega razpisa Ministrstva za kulturo Republike Slovenije.

Tam smo bili na dan, ko sta bila v Trstu vsaj dva – za Slovence v Italiji in za Slovenijo – pomembna dogodka. V poslopju Pomorske postaje je Slovensko deželno gospodarsko združenje pripravilo Alpe Adria Poslovni forum, ki so se ga udeležili gospodarstveniki iz Slovenije in Italije ter seveda tudi mnogi, ki pripadajo slovenski narodnostni manjšini v Italiji; To je bila sijajna priložnost za pogovor z našim prvim sogovornikom v oddaji, predsednikom Zadružne kraške banke, ki ima sedež na Opčinah nad Trstom, Adrianom Kovačičem, ki zanesljivo dobro pozna gospodarstvo in gospodarske dejavnosti slovenske manjšine in družbeno ter kulturno življenje Slovencev v Italiji; Naš drugi sogovornik je Martin Lisjak, ki je v Slovenski kulturno-gospodarski zvezi izvrsten poznavalec in organizator tudi kulturnega življenja in delovanja Slovencev v Trstu, Furlaniji Julijski krajini pa tudi drugod v Italiji, ker pa je Slovensko stalno gledališče v Trstu prav ta večer pripravilo Resnico, komedijo, ki je pravzaprav drama ali dramo, ki se bere in sliši kot komedija, sodobnega francoskega, pravzaprav alzaškega dramatika Floriana Zellerja, v režiji slovenskega režiserja Alena Jelena, smo se ustavili tudi na ulici Petronio 4; Po premieri se je ponudila tudi možnost za pogovor z režiserjem, svoj čas tudi dramskim igralcem in dramatikom Igorjem Pisonom, ki je poleti prevzel mesto umetniškega koordinatorja Slovenskega stalnega gledališča v Trstu.

Alpe Adria Gospodarskega foruma, kjer so govorili tudi o sodelovanju podjetij in investiranju v tem geografskem območju ter o razvojnih priložnostih tržaškega in koprskega pristanišča, so se udeležili tudi predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Niko Tenze, tržaški župan Roberto Dipiazza, Antonio Paoleti iz tamkajšnje zbornice, Branko Meh v imenu slovenske obrtne zbornice ter predstavniki GZS in gospodarskega ministrstva iz Ljubljane ter celo Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zbornice v Celovcu in mnogi drugi gospodarstveniki in gospodarstvenice regije Alpe Adria. Del programa je povezoval predsednik italijansko-slovenskega foruma Jurij Giacomelli, s sodelavci pa se ga je udeležil tudi generalni konzul Republike Slovenije v Trstu veleposlanik Vojko Volk. Predsednika Združene kraške banke gospoda Adriana Kovačiča smo najprej vprašali kako v tem prostoru gospodarstvo lahko, more podpirati slovensko kulturo; kakšne so dejanske možnosti za kaj takega?

V Slovenski kulturno-gospodarski zvezi smo se v pripravah na oddajo pogovarjali z njenim predsednikom Rudijem Pavšičem, ki je tudi sodeloval v prvem delu Alpe Adria Gospodraskega foruma, z njegovim sodelavcem Martinom Lisjakom, ki se je – kljub številnim obveznostim – zelo potrudil in nam prišel nasproti v tisti del tržaškega pristanišča, kjer pristajajo turistične čezoceanske križarke.

Ustvarjalci in poustvarjalci dobro sprejete igre z izzivalnim naslovom Resnica, premierno postavljenem za izbrano publiko dan poprej, za občinstvo nasploh pa z drugo premiero prav na večer, ko smo bili z ekipo naše oddaje tam, ob malem odru SSG v Trstu, so bili prevajalec in ekipa iz Slovenije, štiri enakovredne vloge pa so ustvarili trije člani tamkajšnjega ansambla in gostujoča igralka iz celjskega gledališča. Več o tej že vse dni od premiere sem razprodani predstavi bomo govorili v posebni oddaji, ampak ta predstava z odrezavim naslovom je bila je bil dobra priložnost, da Igorja Pisona prosimo za odkrit pogovor o pogosto turbolentnih okoliščinah, v katerih deluje to slovensko gledališče zunaj dosega slovenske kulturne oblasti. Nisva zaostrovala, tudi blažila nisva. Kar boste slišali je neolepšana resnica. Ali kot piše v podnaslovu gledališkega lista in italijanskih nadnapisih v predstavi – Verita.

Oddajo Radia KAOS A propos… Kultura in gospodarstvo, ki je zasnovana kot naš glavni projekt v tem letu in za katerega smo uspeli na javnem medijskem razpisu pridobiti tudi podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, so pripravili Urška in Aljaž Pengov Bitenc ter glavni avtor in povezovalec oddaje Andrej Pengov. Sodelovali so Adrian Kovačič, predsednikom openske Zdržene kraške banke, Martin Lisjak iz Slovenske kulturno-gospodarske zveze s sedežem v Trstu in umetniški koordinator Slovenskega stalnega gledališča v Trstu IgorPison.

Preden se poslovimo pa še tole sporočilo: Deželna konferenca o slovenski manjšini, poteka v Gorici prav v dneh, ko priobčujemo to oddajo. Tema je glavno jedro manjšine, ki ga oblikuje prav slovenski jezik, prva in najmočnejša narodnostna in kulturna identifikacija ali kot so ga v narekovajih poimenovali »zamejščina«. Vendar, kot glasi eno od ključnih sporočil te konference: »…Prihodnost slovenske manjšine v Italiji ni odvisna le od t.i. trdnega jedra, ki ga sestavljajo najbolj aktivni člani skupnosti (temu pravijo tudi manjšinska organiziranost), temveč tudi od tistih, ki obkrožajo to jedro.« Prav o tem pa smo govoril v tej oddaji.

Hvala, vsem v Slovenskem deželnem gospodarskem združenju, v Slovenski kulturno-gospodarski zvezi in v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu za pomoč pri pripravi in realizaciji oddaje, sogovornikom pa za njihove vsebinske, infornativne in tematske prispevke. Brez njih bi to oddajo težko realizirali; če sploh…

Srečno vsem in najbrž kmalu na svidenje! Vsem, ki spremljate naš projekt A propos… Kultura in gospodarstvo, pa sporočamo, da je že prihodnji teden v načrtu oddaja, za katero smo se zaradi, ja, ne boste verjeli, krmarjenja med poslom in kulturo, torej med poslovnimi in gledališkimi urniki, prizadevali kar tri mesece. Triglav v Mladincu bo tema… lep pozdrav to takrat!