A propos: Kultura in turizem na Obali. Izjemni dogodki, najpogosteje neusklajeni s turistično operativo

Neva Zajc, programska direktorica PPF: Pogrešam boljšo povezanost kulturnih organizatorjev s turizmom, zlasti s turističnimi operaterji, ki lahko širijo informacije ter tako ustvarjajo okolje za sinergijo med kulturo in obiskovalci teh krajev… Zaradi težav s parkiranjem in prometom nasploh bomo poskušali vzpostavili neke vrste art-bus, poseben prevoz za obiskovalce kulturnih dogodkov na Obali. Danijel Malalan, Fiorella Novak v predstavi Trio in programski koordinator SSG TS: Pozdravljam zamisel, da bi bili turistični boni namenjeni tudi za ogled kulturnih prireditev. Jasna Nadles, flavtistka in umetniška vodja Festivala Tartini: V 19-ih letih je naš festival oblikoval svojo publiko in po svetu so ljudje, ki obiskujejo tudi baročne festivale. To so praviloma zahtevnejši, premožnejši turisti, ki nas obiščejo prav zaradi festivala. Ne vem, kako profesionalci v turizmu poznajo klasično glasbo in Tartinija, zagotovo pa bi bilo koristno načrtno medsebojno informiranje, usposabljanje in usklajeno delovanje. Maja Bavdaž, vodja MCLU Koper, ulično gledališče: Naše predstave imajo že tradicionalno in dokaj stalno publiko z Obale, tudi izza meje in iz notranjosti; S plavajočim gradom pa smo se domislili scenarija, po katerem naši igralci, pastirji »zganjajo« obiskovalce od prizora do prizora od točke do točke. Morda si, rečeno v šali, kaj takega omislimo tudi za tukajšnjo publiko. Milka Sinkovič, Turisitica, članica Katedre za kulturni turizem Fakultete za turistične študije Univerze na Primorskem: Pred leti smo merili obisk ene od likovnih razstav in ugotovili, da je kar 40% obiskovalcev prišlo v Piran prav zaradi te razstave; sicer pa pogrešamo neko skupno info-točko, morda e-portal za vse kulturne dogodke in lokacije tako v glavni sezoni kot skozi vse leto.

To je prva oddaja A propos: Kultura in turizem v jesenskem delu tako z virusi zapahnjenega leta kot je tole z letnico 2020; Načrt je bi seveda drugačen, saj smo upali, da bomo vsa gradiva posneli, pregledali in »sprešali« v oddajo še pred letošnjo trgatvijo a se je vse skupaj razvleklo na debele tri mesece; Veliko razlogov je za to, med glavnimi seveda obveznosti naših sogovornikov, ki jih po svoje narekujejo tudi okoliščine, povezane s covid-19; Odpravljali smo se in dvakrat ali trikrat nam je to celo uspelo, na slovensko obalo, kjer smo lovili zadnje odbleske letošnjega poletja in prve prijaznosti nepričakovano božajočega začetka jeseni; Obiskali smo Koper, Piran in Portorož, kjer smo se pogovarjali z izjemnimi ustvarjalkami in ustvarjalci, malček bosi pa smo ostali pred pragom tistih, za katere smo pričakovali, da nam bodo odprtega srca in s kopico navdušujočih podatkov o učinkih sinergije, ki jo ustvarjajo kultura, umetnost in turizem, stopili nasproti s konkretnejšimi podatki in primerjavami.

Tudi tokratno oddajo A propos: Kultura in umetnost, ki je šesta v zaporedju celoletnega niza devetih, smo pripravili v upanju, da jo bomo mogli podpreti – in kot kažejo zadnja sporočila od tam, se bo to tudi zgodilo – z javnimi sredstvi, za katere smo se uspešno potegovali na javnem medijskem razpisu Ministrstva za kulturo.

Če smo se v času in po vsebini kar nekaj krat zataknili pred vrati tamkajšnjih občinskih organizmov, ki bi o rezultatih in sinergiji med kulturo in turizmom mogli vedeti največ pa nam je – kljub temu, da so bila v času našega obiska vrata visokošolskih in znanstvenih institucij še počitniško priprta – uspelo vstopiti skozi sodobno preddverje v tretje nadstropje Turistice, Fakultete za turistične študije Univerze na Primorskem; Naša sogovornica je bila gospa Milka Sinkovič, predavateljica in lektorica za nemški jezik, članica Katedre za kulturni turizem. Pogovor smo začeli z vprašanjem, do katere mere so sploh realna pričakovanja – v teoriji in izkustveno – da kultura in umetnost kakor koli vplivata na turizem, na turistični obisk? Kaj zares na Obali pomeni ta pojmovni par kultura in turizem?

Ja, to je Piran s Portorožem pa še Izola, Koper in Ankaran z marsičem ob obali in v zaledju, kar šteje ali kar bi moglo šteti k enemu in drugemu: k turizmu ter kulturi in umetnosti, izročilu in neizmerni zakladnici lepega in pogosto še neodkritega ali povsem novega, zanimivega za goste od daleč in blizu. 

Pred leti so, kakor je predstavila pomembno izkušnjo naša sogovornica, ob postavitvi pop-art slikarske razstave z dokaj natančnim merjenjem na zajetnem vzorcu ugotovili, da je takrat Piran obiskalo kar 44% ljudi – samo zaradi te razstave. Ljudje so prišli od vsepovsod, tudi organizirano v skupinah, iz šol ipd.

Obiskali smo torej kar nekaj krajev, kamor sežejo zvoki Festivala Tartini. Z gospo Jasno Nadles, izjemno flavtistko, sicer umetniško vodjo festivala, smo se pogovarjali že po začetku letošnjega, tokrat že 19. odzvanjanja glasbe s Tartinijevim pridihom – in po prvih odmevnih koncertih. Do takrat sta bila izvedena že dva koncerta letošnjega sporeda; osem pa jih je bilo potrem še v avgustu in septembru…

Tisto popoldne, ko smo se v Kopru pripravljali na intervju z gospo Nevo Zajc, programsko direktorico Primorskega poletnega festivala, smo na Ukmarjevem trgu pred mestnim Kopališčem naleteli na skupino, ki je pripravila poseben program za otroke. Ulično gledališče je samo del repertoarja, ki ga skupina iz Mednarodnega centra lutkovne umetnosti Koper pod vodstvom Maje Bavdaž pripravlja že vrsto let. Njegov spiritus agens je Majin sin Matija Solce, glasbenik, igralec, režiser in prvi slovenski dr. lutkovne umetnosti. Včasih so bili Lutkovno gledališče Papilu, začetki njihovega sodelovanja s Primorskim poletnim festivalom segajo že v leto 1995, vmes so se produkcijsko in organizacijsko osamosvojili in delovali kot PUF – Poletni ulični festival in kasneje kot Plavajoči grad in so že vrsto let nepogrešljiv del poletnega dogajanja na Obali; v tej povezavi nastopajo že osemnajsto leto. V njihovem programu so zvečine predstave lutkovnega uličnega gledališča domače ali gostujoče produkcije, letos pa so v program močno zarezale corona-razmere. Marsikatera skupina iz tujine je odpovedala sodelovanje, tako je na dan, ko smo s to oddajo obiskali Koper, namesto francosko-argentinske skupine – s programom »Trapez« vskočila skupina Sinakt Eduarada Daniellija in Elise Waldner, z diplomama torinske cirkuške in Lecoquove pariške šole pantomime in igre.

S Plavajočim gradom, s katerim so gostovali, kot nam je povedala gospa Maja, tudi v programu Primorskega poletnega festivala, sicer pa je letošnje poletje odmevno deloval v glavnem ob gradu Snežnik, kjer so pridobili neko neverjetno izkušnjo. Morda bi kot simpatična, duhovita metoda za privabljanje še več obiska odlično učinkoval tudi kje drugje in v prihodnjih nepandemičnih časih morda tudi na Obali.

Še preden je pozno poletni dež potisnil temperature na znosnih pod-trideset in ko je bila mestna plaža še do roba dovoljenega polna domačinov in obiskovalcev od drugod, turistov, če hočete, smo obiskali Koper in njegov tradicionalni Primorski poletni festival in Festival Tartini ki sta se med tem že končala in ki si ju Piran deli s Koprom in Izolo pravzaprav z vso slovensko obalo in dobršnim delom njenega zaledja. 

Letos se je iztekel že 27 PPF; S programsko direktorico Nevo Zajc smo se ustavili na Martinčevem trgu, na eni od bolj priljubljenih prireditvenih lokacij in najpomembnejšem festivalskem prizorišču v Kopru. Ob našem obisku so že postavljali oder za večerno predstavo Trio, avtorja, pred tremi leti umorjenega gledališčnika Gašperja Tiča. Režiral jo je Jaka Ivanc.

V Koper smo se odpravili predvsem zaradi – v tem norem pandemijskem času – še posebej pomembnega razloga.

V predstavi Trio, ki je bila tisti večer uprizorjena na Martinčevem trgu, premierno pa že davnega leta 2015 v gledališču Koper, nastopajo Uroš Smolej, član ansambla MGL, Danijel Malalan iz Slovenskega stalnega gledališča v Trstu in član koprskega gledališča Rok Matek. Vse tri moške sta Gašper Tič in režiser Jaka Ivanc preoblekla v sestri in eno pol-sestro, ki se potegujejo za zapuščino nedavno umrlega očeta in soproga dveh njihovih mater. Matek – za vlogo Marije, predstava pa kot gledališki dosežek, sta bila leta 2016 nagrajena s primorsko gledališko nagrado Tantadruj.

O predstavi, neke vrste kabaretu, njeni posodobitvi in o igralskem življenju v korona-časih ter o pomenu kulture za turizem pa smo se, neposredno po igralskem poklonu, pogovarjali z Danijelom  Malalanom, ki je ustvaril lik Fiorelle in predstavo približal kruti sedanjosti.

Gospod Malalan je bil res naš zadnji sogovornik, čeravno smo načrtovali drugače. Povedal je, da se je ekipa Tria, ko so s to predstavo junija nastopali v Piranu, ob tretji obletnici Gašperjeve smrti ustavila tudi na koprskem pokopališču in se poklonila njegovemu spominu. Načrtovali smo še pogovor s predstavnico koprskega Zavoda za mladino, kulturo in turizem. Pričakovali smo, da nam bodo postregli z oceno vpliva kulturnih in umetniških prireditev in dogodkov na Obali na obisk turistov, s posebnim ozirom na odmevnost in privlačnost Primorskega poletnega in Tartini festivala – morda tudi v luči uporabe turističnih bonov. Dočakali smo kratek pisni odgovor, da sta ta dva dogodka seveda popestrita dogajanje v mestu, da pa težko govorijo o dodatnih obiskovalcih. Letošnja sezona je pač posebna, so še pripisali. Gospa Ylenia Loredan pa je ob naši prošnji za pogovor zapisala, da  »…sicer beležimo na splošno zelo dobre rezultate obiskanosti, predvsem pa obiskanost našega podeželja…«. Škoda, da do srečanja ni prišlo, ker bi jim lahko posredovali kar nekaj konstruktivnih predlogov, ki so se izoblikovali v tej oddaji. Morda jim prav zaradi tega toliko bolj pazljivo prisluhnejo.

Naj vsemu ob rob, zdaj ko se proti-korona ukrepi znova zaostrujejo, zapišemo še izkušnjo, o kateri je govorila gospa Zajc. Obisk policista in predstavnice zdravstvenega inšpektorata pred predstavo Trio je bil opravljen po vseh pravilih, zelo strogo in precej pred dokončno postavitvijo prizorišča, medtem ko smo ob kratkem obisku na vrtu palače Bravisi-Buttorai, nedaleč od koprske rtv-hiše tik pred odhodom iz Kopra, torej že pozno v noči, naleteli na izjemno razpoloženo množico brez zaščitnih mask in ustrezne razdalje – pa ni nikogar skrbelo, da bi se kdo okužil – razen morda z dobrim razpoloženjem. Je pa res, da so organizatorji Festivala Jeff s koncertom izjemne skupine Pijammies poskrbeli za sijajni zaključek niza petih poletnih glasbenih dogodkov.

Oddajo smo ob sodelovanju odličnih sogovornic Milke Sinkovič, Jasne Nadles, Maje Bavdaž, Neve Zajc in mojstra gledališke igre in petja Danijela Malalana ter s podporo sredstev iz javnega medijskega razpisa Ministrstva za kulturo, pripravili Urška in Aljaž Pengov Bitenc in Andrej Pengov. Za tehnično obdelavo posnetkov v postprodukciji so poskrbeli v Zavodu Za.

Nasvidenje do prihodnjič, ko bomo v okviru projekta A propos: Kultura in turizem objavili reportažo z obiska festivala Dnevi poezije in vina na ptujskih gričih, trgih, ulicah in dvoriščih ter na prekmurskih ravnicah

A propos: Kultura in turizem na Obali. Izjemni dogodki, najpogosteje neusklajeni s turistično operativo A propos: Kultura in turizem na Obali. Izjemni dogodki, najpogosteje neusklajeni s turistično operativo A propos: Kultura in turizem na Obali. Izjemni dogodki, najpogosteje neusklajeni s turistično operativo A propos: Kultura in turizem na Obali. Izjemni dogodki, najpogosteje neusklajeni s turistično operativo A propos: Kultura in turizem na Obali. Izjemni dogodki, najpogosteje neusklajeni s turistično operativo

Oznake:

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *