A propos: Kultura in turizem; Slovenija 2020 – varna destinacija kulturnega turizma?

Uršula Cetinski, direktorica Cankarjevega doma: Kulturni turizem je seveda drugačen tip turizma, v primerjavi s tistim klasičnim počitniškim v hotelih z razvedrilnimi programi in kampih ali zdraviliščih. Obiskovalci, ki pridejo k nam zaradi kulturnega, umetniškega dogodka porabijo več, kot tisti, ki pridejo na počitnice oz. oddih na podlagi običajne turistične »allinclusive« ponudbe. Kdor se odloči obiskat nek naš kulturni dogodek, recimo večdnevni jazz festival in da pride iz ZDA ali Japonske, se je za to premišljeno odločil, saj investira v tak obisk svoj čas, razmeroma velike stroške potovanja in prenočevanja, pri čemer je vstopnina najbrž manjši del. In tak človek se ne ustavi samo pri tem. Žal nam je letos zagodla pandemija korona-virusa; nam v kulturi in umetnosti in kolegom v turizmu tudi. Mag. Livija Kovač Konstantinovič, Slovenska turistična organizacija: Ocena, da kultura in umetnost, zlasti z zahtevnimi dogodki, prireditvami na višji ravni, ustvari 17 in več novih zaposlitev ali delovnih mest, je relativno visoka, je pa res, da je turizem sam po sebi panoga, ki sproža multiplikativne učinke. Žal je nas je kriza z virusom covid-19 presenetila ter močno pretresla in dejansko prinesla neko novo realnost za vse nas. Vsekakor pa drži, kar je zapisano v uvodu k ONKULT strategiji, da je Slovenija vse bolj prepoznavna kot destinacija kulturnega turizma za goste, ki k nam prihajajo s primarnim in sekundarnim motivom kulture.

Spoštovane in cenjeni! Letošnji niz oddaj A propos: Kultura in turizem smo koncipirali že lansko jesen, to je v času, ko še v kitajskem Vuhanu ni bilo javno prepoznanih znakov pandemijskega korona-virusa; V minulih dveh mesecih smo ob vseh protikoronavirusnih omejitvah vsemu navkljub uspeli pripraviti prvo oddajo iz tega niza, ki nastaja s pomočjo javnih sredstev, zagotovljenih z javnim medijskim razpisom Ministrstva za kulturo Republike Slovenije;

Kulturi je do pandemijske krize šlo tudi v Sloveniji kar dobro, turizmu še bolje; dvojici kultura in turizem ali strokovno že dodobra uveljavljenemu izrazu – kulturni turizem pa bi se, če bi se oprli na strategijo ONKULT imenovano, ki je kot razvojni dokument nastajala v letih 2016 in 2017, objavljena pa je bila novembra 2017, morala, če malo pretiravamo, cediti med in mleko. A se je zgodilo kar se pač je; V deželo se je priplazil virus, ki je ves dosedanji red razmetal po svoje, kulturo in turizem pa morda še najbolj; A vseh posledic ta hip še ne moremo videti.

Ta naš radijski, pravzaprav multimedijski Projekt A propos: Kultura in turizem smo seveda morali tudi zaradi tega močno spremeniti; Pri določanju izhodišč za projekt smo se še mogli spraševati ali ima slovenska kulturna krajina, sploh kaj od turističnega buma, kot smo ga doživljali do pandemije covid-19; Odgovor bi bil: da – ima; točneje – je imela. Do letošnjega marca in o tem bosta govorili tudi naši tokratni sogovornici, je temu bilo tako. V oddajo smo povabili direktorico Cankarjevega doma Uršulo Cetinski in mag. Livijo Kovač Konstantinovič, vodjo korporativnega PR Slovenske turistične organizacije.

Za prihodnje dni je napovedano pospešeno rahljanje protipandemičnih ukrepov tudi na področju turizma in nekaj počasneje tudi v kulturi. Zdaj bo treba začenjati na novo, v povsem drugačnih okoliščinah, kot smo jih živeli in soustvarjali še konec februarja.

Kot posebne vrste aktualno okoliščino, pa lahko upoštevamo dejstvo, da smo sredi digitalno pospešenega (ne le z virusom ogroženega) sveta, ko so načete vrednote, ki determinirajo narod in njegovo umetniško ustvarjalnost ter po definiciji tudi njegovo identiteto in ko nam – po drugi strani – prav digitalizacija riše pot tudi do novih rešitev in ustvarjanja tako doma kot zunaj-nacionalnih dosegov umetnosti in kulture. Za turizem je pa na dlani, da ga zgolj z domačimi gosti ne bomo mogli vrniti na nekdanjo raven. Razmerje med domačo in tujo turistično in gostinsko porabo je 1:4 v korist tujih gostov medtem ko kulturne dogodke prevladujoče obiskuje domače občinstvo – tudi zunaj mesta prebivanja. Vse več je tudi kulture, ki  tudi zaradi novih tehnologij postaja vse bolj nadnacionalna, čeravno jo ustvarjajo domači umetniki kar tudi v  turizmu in njegovi zvrsti, imenovani kulturni turizem, vzpostavlja neke povsem nove produkcijske okoliščine.

Z gospo Uršulo Cetinski, našo prvo sogovornico, smo najprej skušali poiskati odgovore, pravzaprav potrditev prepričanja, da se je v družbi, predvsem pa v politiki bistveno spremenilo mnenje o kulturi in umetnosti kot porabnicah predvsem javnega denarja ne pa kot o investicijah, ki prinašajo dodano vrednost v ustvarjajoči produkciji.

Za kulturo in umetnost je veljalo in še sedaj je mnogokrat uveljavljeno prepričanje, da je to področje izključni porabnik javnih in tudi zasebnih sredstev, ne pa resen produkcijski dejavnik, ki pomembno oblikuje družbeni produkt in prispeva  dodano vrednost.

Renome (veljava) posameznega dogodka, dogajanja, umetniške institucije, mesta in končno države je težko a izjemno pomembna vrednota, katere vrednost je  – če imamo v mislih recimo Salzburški festival – težko merljiva a to še zdaleč ni vse; tu so npr. tudi transport, prenočevanja, gostinske storitve in najbrž še kakšne oblike ne neposredno turistične ali kulturne potrošnje… tako celo mesto živi na račun tega festivala; podobno je še z mnogimi mesti, npr, Benetkami, kjer obiskovalci lahko kupijo tudi izjemne čevlje in oblačila, lahko pa si ogledajo izjemnosti, ki jih ponujata arhitektura in zgodovina mesta, njegova posebnost urbanega naselje na vodi in seveda mnogi festivali različnih umetnostnih disciplin in svetovnih razsežnosti. Linz v Avstriji, sicer industrijsko in univerzitetno mesto – je s svetovno znanim festivalom Ars Electronica…  (sodobna intermedijska umetnost) pridobilo izjemen svetovni image (podobo).

Cankarjev dom je imel (do covida-19) izjemno odmevnost, kadar so se naših prireditev in dogodkov udeleževali obiskovalci iz tujine; tak je zagotovo mednarodni jazz festival, ki ima tak svetovni renome, ni pa edini. V Ljubljano pride tudi marsikateri turist iz tujine tudi zaradi manjših, specializiranih dogodkov v Cankarjevem domu, recimo Mesto žensk, ki smo ga ustanovili leta 1995. To je bilo takrat nekaj absolutno novega in obiskale so ga ženske z vsega Sveta, ki Ljubljane sicer najbrž ne bi nikdar obiskale.

To je seveda drugačen tip turizma, v primerjavi s tistim klasičnim počitniškim v hotelih z razvedrilnimi programi in kampih ali zdraviliščih. Statistike nas prepričujejo v to, da tisti obiskovalci, ki pridejo k nam zaradi kulturnega, umetniškega dogodka porabijo več, kot tisti, ki pridejo na počitnice oz. oddih na podlagi običajne turistične »allinclusive« ponudbe. Kdor se odloči obiskat nek naš kulturni dogodek, recimo večdnevni jazz festival in da pride recimo iz ZDA ali Japonske, se je za to premišljeno odločil, saj investira v tak obisk svoj čas, razmeroma velike stroške potovanja in prenočevanja, pri čemer je vstopnina najbrž manjši strošek. In tak človek se ne ustavi samo pri tem. Njegova pot v Ljubljano in CD je pravzaprav kar pomembna investicija.

Pogosto se ljudje, ki doživijo prvo tovrstno izkušnjo pri nas, radi vračajo; morda ne vsako leto, morda samo vsakih pet let in širijo glas o svoji izkušnji med svojimi kolegi, prijatelji, sorodniki; Njihovo presenečenje je večplastno – umetniški dogodek, posebnosti dežele in mesta in občutek absolutne varnosti, zanesljivosti., komunikativnosti in dosegljivosti. Vse kar morajo ali želijo opraviti, lahko v mestu redijo peš ali s kolesom in sprehod po Ljubljani in drugod po Sloveniji in njegovih parkih daje občutek popolne varnosti, tudi ponoči, kar je pogosto še posebej očarljivo.

V tej oddaji smo poskušali slediti sporočilom gospe Cetinski, ki je ljubljanski turistični organizaciji, TIC-u, s katerim po njenih besedah Cankarjev dom dobro sodeluje ne le kot s turističnim servisom temveč tudi kot z organizacijo, ljubljanskim javnim zavodom, kjer menda temeljito premišljujejo o turizmu v glavnem mestu, ga, kolikor le zmorejo tudi načrtujejo, anketirajo, analizirajo tudi z vidika kulture in umetnosti. Poskušali smo torej slišati tudi njihov, TIC-ov del zgodbe, njihove izkušnje in zlasti prisluhniti prilagoditvam, ki jih je in jih še narekuje pandemija in njeni odsevi. Žal nam to zaradi nerazumne indolence ključnih ljudi, ni uspelo. Naša izkušnja bi si zaslužila morda celo aferaško obravnavo njihovega neodzivanja z nekaj zanimivimi podrobnostmi, vendar smo tovrstni pristop pustili za kdaj prihodnjič, saj se je vodstvo skoraj istočasno ukvarjalo z odgovorno in najbrž sila zahtevno nalogo, ko je o svojem delu moralo poročati mestnemu svetu na eni strani, na drugi pa jih, kljub izjemni ekipi najbrž pesti pomanjkanje idej kako in kaj – horuk v nove, popandemijske čase. To je smo skušali razumeti, kot zadržanost v času in prostoru, zaphanima z virusom. Domnevamo, da so to okoliščine, ki so jim skrajšale štreno in utesnile kreativnost. Oddaja je tudi zato nastajala bistveno dalj časa, kot je bilo to sprva načrtovano. Zato smo, kot rečeno in že zapisano, prenaslovili naša vprašanja na nacionalno turistično organizacijo, kjer smo našli dostopno in vrhunsko sogovornico. Ampak tudi ta pogovor je bil posnet skoraj hkrati z dnem ko so se omejitveni ukrepi tudi na področju turizma, na polju kulture pa še ne, začeli sproščati.

Z gospo mag. Livijo Kovač Konstantinovič iz Slovenske turistične organizacije sva govorila še v času, ko je bila komunikacija na daljavo absolutno najbolj varen in priročen način. Ko sva govorila prek Skypa, so tudi v STO večinoma še vedno delali od doma, zato da bi se mogli čim prej vrniti v delovno normalo, kar takrat še ni bilo videti, da bi se kmalu zgodilo. Prav v času najinega pogovora so se izrisovala prva opotekajoča se navodila, kaj in kako ravnati tudi – vsaj v domačem turizmu. Kapacitete so se začele odpirati dan pred najinim pogovorom, kar je uvodoma podčrtala tud naša sogovornica, počasi in omejeno se bodo sproščale tudi manjše nastanitvene možnosti in druge turistične storitve, seveda »opremljene« z vsemi varnostnimi ukrepi.

V Operativnemu načrt trženja kulturnega turizma  Slovenije 2018-2020 je zapisano, da bo Slovenija leta 2020 prepoznavna kot destinacija kulturnega turizma za goste, ki prihajajo s primarnim in sekundarnim motivom kulture. Cilj je bil torej, da se bo to zgodilo letos a je pandemija korona virusa naredila svoje.

Zdaj vendarle kaže, da gre počasi na bolje; omejitve se opuščajo in vse se seveda nenehno, korakoma usklajuje z vsemi pristojnimi ministrstvi in seveda z NIJZ. Glavni kriterij pa je epidemiološka slika, ki v času našega pogovora z mag. Livijo Kovač Konstantinovič še ni bila tako ugodna, kot je danes, ko oddajo objavljamo in ko so vsi varnostni standardi pripravljeni, sproščanje pa bo vsekakor postopno.

Kultura je eden od desetih ključnih produktov slovenskega turizma; kulturni turizem je zelo pomemben turistični produkt, pogosto je to ključni element doživetja tako domačih kot tujih gostov i pomembno prispeva k prepoznavnosti Slovenije.  Za Ljubljano in osrednjo Slovenijo je opredeljen kot primerni turistični produkt, v drugih destinacijah pa je opredeljen kot sekundarni ali podporni produkt.  Slovenija ima vizijo turistično strategijo in vizija načrtovalcev v STO je, da je Slovenija globalna turistična destinacija za pet-zvezdična butična doživetja za petične goste. Kultura nesporno nagovarja prav takšne obiskovalce. Kultura pomembno prispeva k razpršenosti ponudbe glede na krajevno raznolikost programov in razporejenost dogodkov, ponudbe ne glede na sezono . vse to z višjo dodano vrednostjo.

Na nacionalni ravni kulturnega turizma ne spremljamo v smislu statičnega podatka, vendar statistika nas po svoje prepričuje v to, da je kultura izjemno pomemben del gospodarstva, saj  si – če vzamemo samo ta primer – samo gledališke predstave v Sloveniji ogleda 1.3 milijona obiskovalcev na leto. To je seveda podatek, ki govori o domačih gostih, vendar je tudi za tujce kultura izjemen motivator pri odločitvi za obisk naših destinacij., saj v svoje načrte obiska, v svoje itinerarje skoraj brez izjeme vključijo tud kulturne dogodke. Več kot 70% je tujih, gostov, ki pri nas prenočijo, vseh, ki nas obiščejo pa je kar 75%; Vsemi navkljub. V sedanjih zaostrenih razmerah pa sploh, je domači gost izjemno dragocen; predvidevanja kažejo, da se bo turistični obisk realiziral najprej znotraj domačih meja, potem počasi v širši regiji in šele kasneje v mednarodnih razsežjih.

V globalnem pomenu turizem prispeva več kot 10% DBP in ustvari vsaj eno od desetih zaposlitev, če pa štejemo samo nove zaposlitve, ustvari turizem vsako peto novo zaposlitev. V Sloveniji turizem ustvari 13% BDP, kar pomeni 2.7 mlrd € priliva iz naslova tujskih potovanj, njegova rast se je stopnjevala vse od leta 1992; od takrat se je število prenočitev povečala kar za 3x, posebno visoka rast je bila v zadnjih petih letih. Pri nas je več kor 6% delovno aktivnega prebivalstva zaposlenega prav v turizmu, pri mikro in malih podjetjih pa je ta delež kar 80%. Doslej je veljalo in najbrž bo podobno tudi v bodoče, aktualnim razmeram prilagojeno, seveda, je turizem perspektivna panoga. Želimo pa postati odgovorna gospodarska panoga s trajnostno usmerjenim turizmom, za kar nas štejejo kot primer dobre prakse, kar pomeni, da je Slovenija prva zelena destinacija na svetu. Slovenija ni bila in ne želi biti masovna turistična destinacija. O tem, koliko k temu prilivu prispevata kultura in umetnost bi lahko samo ugibali, ker statistično tega ne merimo.

Ocena, da kultura in umetnost, zlasti z zahtevnimi dogodki, prireditvami na višji ravni, ustvari 17 in več novih zaposlitev ali celo delovnih mest je po mnenju naše sogovornice relativno visoka, je pa res, da je turizem sam po sebi panoga, ki sproža multiplikativne učinke. Kot glavna vrednota stopa v ospredje varnost, predvsem zdravstvena varnost. Iskali bodo destinacije s trajnostnim razvojem, itd.

Slovenska turistična organizacija bo tudi v prihodnje – tako so zapisali tudi v smernicah trženja kulturnega turizma, še naprej promovirala naše ikonične znamenitosti kot so Bled, Piran, Predjamski grad, Ljubljana, Lipica, Ptuj, Celje…  Unescovo dediščino, Plečnikovo Ljubljano in druge njegove znamenitosti pa tudi historične posebnosti kot so najstarejše glasbilo, kolo, trta… vendar to so le nekateri primeri, elementi, ki jih vključujejo in jih bodo tudi v prihodnje vključevali v našo turistično ponudbo.

Med privlačnejše in za turiste zanimive programe dogodke in destinacije v sodijo gotovo kulturna in zgodovinska dediščina, muzeji, galerije, spominske hiše, različne zbirke, festivali – od ljubljanskega, prek mariborskega Lenta do ptujskega, kulturne poti, organizirana vodenja, razna kreativna doživetja, delavnice, gastronomija, ki je izjemno pomemben del kulturnega turizma… Zadnja leta smo postali zelo prepoznavna gastronomska destinacija, tu je mednarodni projekt Slovenska gastronomska regija 2021; vse to sodi v širši pojem ponudbe Slovenije kot kulturne krajine; gre za zelo široko programsko polje turistične ponudbe z izjemno obsežnim in raznovrstnim programom. Kulturni program ima zelo močan potencial rasti. Kulturni turizem ima ob vsem naštetem tudi močan identifikacijski pomen, saj izpostavlja narodove značilnosti in z njim lahko izkažemo tudi nacionalni ponos.

Ljubljanski grad je eden ključnih partnerjev STO, to je institucija, ki je nepogrešljiva na naših predstavitvah v tujini; sodelovanje ni samo dobro – pač pa je naravnost odlično; sodelujejo na sejmih, borzah, work-shopih. Zelo dobro sodelujejo tudi s Cankarjevim domom, ki je izjemno stičišče kulturnih dogodkov, umetniških prireditev, kongresov, pri čemer je treba povedati, da je kongresni turizem samostojna panoga, ki jo uvrščamo ob bok kulturnemu turizmu. Oba zavoda sta pomembna akterja v turizmu. Bila sta tudi pomembna partnerja, ko so oblikovali ONKULT dokument – strategijo kulturnega turizma. Kot dva temeljna strateška cilja so si njeni snovalci zastavili tržno pozicioniranje Slovenije kot destinacije kulturnega turizma s privlačno, raznoliko in kakovostno kulturno ponudbo ter povečanje števila turistov, njihovih prenočitev in podaljšanje povprečne dolžine njihovega bivanja s promocijo produkta Mesta in kultura.

Z Uršulo Cetinski, direktorico Cankarjevega doma in mag. Livijo Kovač Konstantinovič, vodjo korporativnega PR Slovenske turistične organizacije sem se za Radio KAOS in oddajo A propos: Kultura in turizem pogovarjal Andrej Pengov. V oddaji uporabljena slikovna gradiva so povzeta s spletnih strani obeh organizacij Cankarjevega doma in Slovenske turistične organizacije, posnetki pogovorov so realizirani s pomočjo medmrežnega orodja Skype, pri postprodukciji pa so sodelovali sodelavci Zavoda ZA. Pripravili in realizirali smo jo s pomočjo javnih sredstev, ki jih s t.i. medijskim razpisom zagotavlja Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.  

Na svidenje do prihodnjič, ko bomo z oddajo A propos: Kultura in turizem obiskali Ljubljanski grad, eno od ključnih slovenskih kulturno-zgodovinskih, umetniških in turističnih destinacij, o kateri smo nekaj malega govorili že v tej oddaji.

A propos: Kultura in turizem; Slovenija 2020 – varna destinacija kulturnega turizma? A propos: Kultura in turizem; Slovenija 2020 – varna destinacija kulturnega turizma? A propos: Kultura in turizem; Slovenija 2020 – varna destinacija kulturnega turizma? A propos: Kultura in turizem; Slovenija 2020 – varna destinacija kulturnega turizma? A propos: Kultura in turizem; Slovenija 2020 – varna destinacija kulturnega turizma?

Oznake:

Comments are closed.