A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast; APT in LGM, Berger in Macedoni

Matjaž Berger, ravnatelj Anton Podbevšek teatra, režiser: Ravnamo se v skladu s krajevnim imenom Novo mesto in resno mislimo, da je slovenski gledališki okrajni prostor za to mesto tudi v smislu izbora programa in programskih usmeritev, ki temeljijo na tem, da je gledališče v bistvu oblika misli oziroma, da je tisto, kar nas najbolj temeljno veže z resnico ali z vednostjo, misel. Človek z bombami, Anton Podbevšek, napiše pesmi, ki so lahko posledica samo nekega hudega angažmaja, ki na nek način – po prihodu pesnika – spremenijo prostor. Gregor Macedoni, župan Občine Novo mesto in kandidat LGM na novembrskih lokalnih volitvah: APT in njegov program imata zagotovo tudi mojo podporo, je pa to premalo, če hočemo obdržati tak visoko kakovostni program, ki naj ne bil bil skoncetriran samo v glavnih kulturnih središčih, kot sta recimo Ljubljana in Maribor... Sprašujem pa se, kako zadržati kontinuiteto takega delovanja tudi za prihodnje generacije v Novem mestu...

Tokrat smo se odpravili v Novo mesto in v oddajo najprej povabili Matjaža Bergerja ravnatelja najmlajšega slovenskega poklicnega gledališča Anton Podbevšek teater, ki je s predstavo Boštjana Videmška in Matjaža Pograjca Lau(f) Story pravkar začelo z jesenskim delom nove repertoarne sezone. APT, kot ljubkovalno in skrajšano poimenujejo ta novomeški umetniški kolektiv s predstavami pogosto gostuje bodisi po slovenskih krajih ali na tujem in povsod jih sprejmejo z navdušenjem. Mi smo si v njihovi družbi ogledali dve predstavi – Kons:o:vela v kamnolomu Kopriva nedaleč od Tomaja in Trojno življenje Antigone na Korčuli, kjer smo imeli priložnost govoriti tudi z drugim glavnim sogovornikom v oddaji županom in kandidatom na občinskih volitvah za nov županski mandat Gregorjem Macedonijem.

V tej oddaji smo tudi presegli omejitev, določeno v konceptu projekta, da se pogovarjamo samo z dvema sogovornikoma: Naneslo je tako, da tokrat sodelujejo kar štirje – poleg že omenjenih dveh – še gostitelj novomeščanov – načelnik, pri nas bi rekli kar župan mesta Korčula, Andrija Fabris in predsednik Kulturno-umetniškega društva v velikem farmacevtskem podjetju Krka Mitja Pelko. Z glavnim in prvim sogovornikom pa smo se pogovarjali kar dvakrat. Z razlogom, vsekakor!

Podrobneje pa v oddaji, katere prvo snemanje se je začelo v dvorani Anton Podbvešek teatra v Novem mestu že ob koncu julija, sredi poletja torej!

To je druga oddaja A propos: kultura in umetnost, politika in oblast v jesenskem nizu, v katerem obiskujemo kulturne ustvarjalce in institucije na lokalni ravni, katerih ustanovitelji ali vsaj soustanovitelji ter podporniki in sofinancerji so lokalne skupnosti oziroma občine. Oddaja nastaja v okviru projekta z enakim naslovom, ki ga s sredstvi iz medijskega razpisa podpira Ministrstvo za kulturo RS.

Predstavo Anton Podbevšek teatra Trojno življenje Antigone, ki jo, tokrat kot dramatik, podpisuje filozof Slavoj Žižek, režiral pa jo je naš sogovornik v tej oddaji Matjaž Berger, smo si potem zares ogledali prav tam, kjer so in se še v Letnem kinu na Korčuli, krešejo misli in kjer se odpira prostor svobode.

Uprizoritev tega Žižkovega dela napovedujejo kot svetovno praizvedbo tudi za pravkar začeto sezono v HNK Zagreb, tam v režiji Angele Richter, kar nam je pred dnevi potrdil tudi ravnatelj Drame v tem gledališču tudi Prešernov nagrajenec Ivica Buljan. Da je po zdaj že 25-ih uprizoritvah tega dela v produkciji APT še kakšna svetovna praizvedba, se seveda ne izide, ampak to vsekakor ni ključno za uspešne uprizoritve sleherne predstave APT-ja z Antigono. Z g. Buljanom o tem nismo razpravljali, so nas pa na to opozoril v APT-ju, kakopak! In tudi o tem sva govorila z Matjažem Bergerjem. Tako v pogovoru julija kot približno mesec dni kasneje na Korčuli, dan po predstavi.

Oddajo smo nadaljevali s pogovorom z ravnateljem APT v novomeški gledališki dvorani, ki smo ga prekinili s pravkar objavljenim iz srečanja v korčulanskem mestu Blato, zadnjo avgustovsko nedeljo pred tamkajšnjo upravno zgradbo, nekdaj rimskim municipijem.

Za korčulansko uprizoritev Trojnega življenja Antigone je bilo izjemno zanimanje. To letno prizorišče je seveda povsem odvisno od vremena in tokrat so imeli tako gostitelji – Center za kulturo in mesto Korčula, kot tudi številčna ekipa gostujočega gledališča in okrog dve stotniji gledalcev, srečo. Kljub negotovim napovedim je deževalo šele večer potem, v nedeljo. Ampak tisto zadnjo avgustovsko soboto je bil korčulanski poletni kino premajhen za vse, ki so si hoteli ogledati Antigonino trojno življenje.

Med občinstvom sta bila tudi gostitelj, prvi mož mesta Korčule, pri nas bi mu rekli župan, tam mu rečejo gradonačelnik, Andrija Fabris in njegov novomeški kolega Gregor Macedoni. Oba smo po predstavi povabili pred kamero in mikrofon Radia KAOS. Naš prvi sogovornik je bil korčulanski gostitelj Novomeščanov g. Fabris.

Zadovoljni, da je župan Korčule prav ob tej priložnosti tudi gost Radia KAOS, ki je pravkar izstopili iz nekega posebnega, antičnega kaosa. Vse kaže, da je najprej treba premagati kaos, da bi svetu zavladala prava oblast? Gospod Fabris je podčrtal, da v tej predstavi vidimo, kako je vedno mogoče izbirati med različnimi možnostmi, na nas samih pa je, kot je rečeno ob koncu predstave, da izberemo pravo pot. Navdušen sem, je še dodal, da imamo tu pri nas takšno izjemno gostovanje novomeškega gledališča. To je za nas veliko doživetje, tokrat že drugo leto zapored, ko imamo priložnost videti tako vrhunsko gostovanje. Vprašali smo ga tudi, če se z gostom – novomeškim županom Gregorjem Macedonijem morda poznata že od prej? Ne, je dejal; Spoznala sva se pred predstavo in upam, tako sem povedal tudi njemu, da bo to začetek nekega stalnega sodelovanja Novega mesta in Korčule.

Novomeškega župana Gregorja Macedonija, ki bo na listi z njegovim imenom znova kandidiral na novembrskih lokalnih volitvah smo za sogovornika izbrali po svoji presoji, saj nam je, če ponovimo ta del pogovora, Matjaž Berger pojasnil, da nima posebnih vprašanj za oblast ali morda za kandidata na volitvah, saj je vsa vprašanja, ki jih je kdaj imel, že naslovil in nanje dobil odgovore – ali pa tudi ne. »Takemu pradoksu, načinu izsiljene izbire se na nek način izogibam. Vsa tovrstna morebitna vprašnja rešujem sproti. Nujna za obstoj in razvoj slovenskega gledališča je njegova avtonomija,« nam je dejal v pogovoru. Odločitev o tem, o izbiri drugega sogovornika, je bila tako povsem naša, uredniška, avtorska in pri tem nam je seveda v celoti prepustil svobodo izbire.

Po predhodnih usklajevanjih z županovim kabinetom v Novem mestu, smo se z g. Macedonijem dogovorili za intervju neposredno po predstavi Tri življenja Antigone na Korčuli. Pogovor je bil sproščen, sicer pod močnim vtisom predstave, ki jo je pred poldrugim letom sicer že videl na novomeški premieri. Ustvarjalci – tako antični avtor Sofokles, kakor Slavoj Žižek, avtor dramskega besedila, ki je mnogo več kot (zgolj) priredba antičnega sporočila ljudstvu, oblasti in sleherenemu med nami, recimo si kar – volivci – so ustvarili ozračje misli tako, da se je ključno vprašanje, ki se nanaša na ustvarjalnost APT, izpisali, morda izrisalo na neki logični stezi, morda valu misli koga, ki spremlja to gledališče kolikor toliko kontinuirano. Torej: ali ima to gledališče in njegova ustvarjalna misel in program podporo morda tudi prihodnjega župana? Ne dobesedno, dokaj strnjeno lahko opišemo odgovor kandidata za nov županski mandat. Razumeli smo, da: …Ja. Ta teater, APT in njegov program imata zagotovo tudi mojo podporo, je pa to premalo, če hočemo obdržat tak visoko kakovostni program, ki naj ne bil bil skoncetriran samo v glavnih kulturnih središčih, kot sta recimo Ljubljana in Maribor… Vsekakor verjamem, da je estetika APT zanimiva tudi za druge kulturne trge, zato je tudi to gostovanje treba pozdraviti… Imam pa vprašanje, še pravi Macedoni, kako zadržati kontinuiteto takega delovanja tudi za prihodnje generacije v Novem mestu… Seveda sem napovedal kandidaturo, za moj drugi županski mandat, kajti zgolj v neki kontinuiteti je mogoče doseči najpomembnejše razvojne cilje. Kultura pa je izjemno pomembno področje, kjer v Sloveniji ne najdemo pravega odgovora za prihodnost in tudi njen razvoj. Ne najdemo poti do sprememb, tudi v kulturi, kar pa je predvsem njena naloga… To predstavo si bom moral najbrž še kdaj ogledati, saj so njena sporočila zahtevna in vsakič znova odkrijem še kakšno, doslej preslabo razumljeno ali z moje strani ne do konca premišljeno sporočilo.

V pogovoru z novomeškim županom pa nismo izčrpali vsega, kar nam je na nek neobvezen a po svoje zavezujoč način v pogovoru naložil Matjaž Berger. Ob povratku s Korčule smo se ustavili znova v Novem mestu, tokrat v tovarni zdravil Krka, brez katere APT-a najbrž ne bi bilo. Kljub temu, da smo pričakovali kratko izjavo predsednika uprave Jožeta Colariča, katerega izjemna prizadevanja tudi za kulturo v Novem mestu, posebej pa pri delovanju APT, je v tej oddaji večrat poudaril njegov ravnatelj; smo pa dobili priložnost za snemanje pravega kratkega intervjuja s predsednikom KUD Krka in izjemnega ljubiteljskega fotografa, avtorja več strokovnih knjig, sicer kemijskega inženirja, ki v Krki deluje na področju industrijske lastnine. Posnetek pogovora z g. Mitjo Pelkom je nastal v Krkini likovni galeriji, kjer je prav tiste dni in vse poletje razstavljala Eva Lucija Kozak.

Hvala za vašo pozornost, cenjene gospe, spoštovani gospodje! Oddajo, ki je nastal s pomočjo javnega denarja iz tako imenovanega medijskega razpisa Ministrstva za kulturo RS, smo pripravili Urška in Aljaž Pengov Bitenc ter glavni avtor Andrej Pengov. Pri oblikovanju zvokovnih in video posegov ter pri postprodukcji pa smo sodelovali z ekipo Zavoda Za.

Prijazen pozdrav do prihodnjič, ko bodo v naši oddaji znova gostovali gledališčniki Prešernovega gledališča Kranj in – takrat, v času snemanja še, zdaj pa to ni več tako gotovo, tudi kandidat za novega kranjskega župana. Na svidenje torej do prihodnjič, kar bo že čez teden dni.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *