A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast; Cetinski, CD in Kočan/Čuš, Zeleni Slovenije

Uršula Cetinski, direktorica Cankarjevega doma: Znanost, kultura in umetnost so izjemno strateška področja za razvoj slovenske družbe, vendar je o tem v predvolilnih nastopih zelo malo govora. Veliko se govori o grehih iz preteklosti, kar pogrešam, so izzivi za prihodnost. Zanima me, kateri slovenski umetniki so se Stranki Andreja Čuša – Zelenim Slovenije najbolj vtisnili v spomin oziroma so na njih naredili najmočnejši vtis; pri tem mislim posebej na umetnike, ki se ukvarjajo prav z okoljem in naravo? Faris Kočan, strokovni sodelavec poslanca Andreja Čuša, predsednika stranke Zeleni Slovenije: Najvećji vtis na Andreja Čuša je naredil filmski , tevlevizijski, video in sploh avdio-vizulani ustvarjalec, režiser Andrej Zdravič, z videom, pravzaprav filmom V steklu reke. Predvsem zato, ker je velik borec za vodo in ki si nenehno prizadeva, da sploh ne bi smeli podeljevati koncesij za vodo.

To je oddaja Radia KAOS A propos: Kultura in gospodarstvo, politika in oblast. Pripravjamo in realiziramo jo s pomočjo sredstev, ki jih zagotavlja Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije iz tako imenovanega medijskega razpisa; Naša tokratna prva sogovornic je gospa Urušla Cetinski, ki je predstavila majska in sploh predpoletna dogajanja v Cankarjevem domu ter postavila več kot zanimivo, človek bi – glede na okoliščine, v katerih vidimo politko ali vsaj njen del – človek bi rekel, da več kot izzivalno vprašanje; Naslovila ga je na Zelene Slovenije ali kot se je v predvolilnem času poimenovala ta stranka – Andrej Čuš – Zeleni Slovenije; Trajalo je sicer kar nekaj časa, da smo uspeli prebiti enosmerni komunikacijski oklep gospoda Čuša in njegove stranke, vendar, ko nam je to uspelo, smo bili v izjemno zanimivem pogovoru deležni iskrivih odgovorov Čuševega strokovnega sodelavca gospoda Farisa Kočana; Odgovore so oprli na desetletje in več stare umetniške stvaritve in morda jim je prav zato posebej vredno prisluhniti.

Uršula Cetinski, direktorica Cankarjevega doma je v pogovoru med drugim poudarila, da si dva tisoč sto dogodkov na leto, kolikor jih ustvarijo v Cankarjevem domu, seveda ni mogoče ogledati, kaj šele natančneje spremljati; S program ciljajo na različne publike, tako da si v enem letu dogodke ogleda prek pol milijona obiskovalcev. V maju sta jih močno presenetila dva dogodka; najprej je Linhartovo dvorano napolnil Jo Nesbø pisec kriminalk, potem pa še sloviti arhitekt in filozof arhitekture in prostora Juhani Pallasmaa. Odmevna je bila tudi sklepna predstava abonmaja Veličastnih sedem Piksli. Na podoben odziv računajo tudi ob razstavi, ki se bo 18. junija s posebej pripravljenim dogodkom, odvijal na več točkah po Ljubljani – kot sta Drama in Mestni muzej, tudi s kočijo in njegovo sprehajalno palico, odpiramo v čast Ivanu Cankarju. Skoraj 50% denarja morajo sami ustvariti na trgu, s prodajo vstopnic in drugimi storitvami, zlasti v organizaciji poslovnih in znanstvenih srečanj in podobno ter seveda s sponzorskimi sredstvi, da sestavijo okrog deset milijonov evrov, ki jih potrebujejo za celoletno delovanje. Napori za pridobivanje sredstev na trgu jih ohranjajo vitalne, zato zmoremo in moramo nenehno razmišljati o prihodnosti. V Začetku julija bo potekal tradicionalni Mednarodni jazz festival, v začetku julija in konec avgusta pa se bodo odvijale zelo pomembne kongresne prireditve in nekateri dogodki Festivala Ljubljana. Sredi poletja jih čakajo obnovitvena dela, tako da bo Cankarjev doma znova mesec dni zaprt za obiskovalce. Tokrat bodo pregledali in prenovili zlasti odrsko tehniko in tehnologijo ter se pripravili na celovito prenovo strehe.

Uršula cetinski se je precej ukvarjala z mislijo, komu od političnih strank nasloviti vprašanje in odločila se je za Stranko Zelenih Slovenije. Njenega programa ne pozna, vendar že naslov, ime stranke nekako sugerira, da gre za stranko, ki se intenzivneje ukvarja z ekološko problematko (medklic spraševalca: pri vas pa se ukvarjate tudi s čebelarstvom!), v zadnjih petih, desetih letih pa se tudi umetnost zelo veliko ukvarja z ekologijo, z naravo in to zelo uspešno in odmevno, precej slovenskih umetnikov je, ki segajo na to področje in razpirajo nova vprašanja o človeškem bivanju v tem eko-sistemu v katerem smo, zato jih sprašuje, kateri slovenski umetniki so se jim najbolj vtisnili v spomin oziroma so na njih naredili najmočnejši vtis; pri tem ima v mislih, pravi gospa Cetinski, še posebej tiste umetnike, ki se pri svojem ustvarjanju ukvarjajo prav s problematiko okolja in narave.

Potem, ko nam je uspelo, kot smo zapisali že v uvodu v oddajo, prebiti oklep enosmerne komunikacije poslanca Čuša, ki znova kandidira za poslansko mesto v Državnem zboru, nas je v parlamentarni pisarni stranke sprejel strokovni sodelavec gospoda Čuša Faris Kočan. Pravi, da so štirje, ki so močno angažirani v tem času pred volitvami, med njimi tudi poslanec Zvonko Lah, ki bo tudi kandidiral na listi stranke Zeleni Sloveniji, stranke Andreja Čuša. Ne ukvarjamo se zgolj z okoljem, čeprav je to njihova prva prioriteta, ukvarjajo se tudi s problematiko mladih, trgom dela, z izobraževanjem ter s Slovenijo kot državo in njeno zunanjepolitično paradigmo. Njihova ekipa pokriva vsa ključna področja politike v državi. Predsednik sam pa največ ukvarja prav s področjem okolja in sodelovanjem z različnimi okoljskimi civilnimi iniciativami. Tudi s Kemisom, Ekosistemi, tudi Magno, pri čemer Zeleni Slovenije niso proti razvoju, želijo pa vzpostaviti ravnovesje med naravo, človekom in kapitalom, ključna stvar pri Magni pa je, da je Sloveniji 1.080 okoljsko degradiranih območij, kjer bi taka tovarna lahko stala. Gospod Čuš ve, kaj pomenijo delovna mesta prav na Štajerskem, od koder pravzaprav je, še pravi gospod Kočan.

Kljub temu, da smo v principu okoljska stranka, niso spregledali področja kultre. Andrej Čuš je ves mandat opozarjal, da ima ministrstvo za kulturo na voljo zgolj 155 milijonov evrov, leta 2009, pred krizo, je pa imelo 204 mio evrov. Če uspe stranki uvrsitev v parlament, bo skušala vzpostaviti ravnovesje med javnimi zavodi in nevladnimi organizacijami. Zdaj imajo prednost javni zavodi, ki so sicer izgubili 9 mio evrov v primerjavi z obdobjem pred krizo, kljub temu pa se zavzemajo za vzpostavljanje novega odnosa tudi za ceno konflikta med njima. Največji problem so plače, sj gre 80% tega denarja za plače v javnih zavodih.

Sicer pa je kipar Jiři Kočica realiziral dva projekta, ki so ju Zeleni Slovenije praktično posvojili – sajenje dreves in setev zelenih semen v letih 1993 in 1995. V času pred volitvami pa je poslanec Andrej Čuš v teh treh tednih delil sadike listavcev in iglavcev in so jih skupaj s pripadniki in simpatizerji Zelenih Slovenije sadili po raznih krajih Slovenije. Obljubil je, da bodo za vsak glas, ki ga bodo dobili na volitvah, po volitvah posadili novo drevo. Letos se stranka imenuje Andrej Čuš in Zeleni Slovenije, je še posebej podčrtal naš sogovornik.

Najvećji vtis na Andreja Čuša je naredil filmski, tevlevizijski, video in sploh avdio-vizulani ustvarjalec, režiser Andrej Zdravič, z videom, pravzaprav filmom V steklu reke. Predvsem zato, ker je velik borec za vodo in ki si nenehno prizadeva, da sploh ne bi smeli podeljevati koncesij za vodo. V Ustavi je zapisana pravica do pitne vode, ki jo praktično zastonj dajemo tujcem, da znjo služijo… Te kocesije bi bilo treba ponovno pregledat. Okoljske katastrofe v Sloveniji se kar vrstijo, okoljska dovoljenja so očitno luknjičasta.. Res je, ves čas mo bili zraven, vendar z zelo omejenimi možnostmi vplivanja, kot ga lahko poslanska skupina dveh v opozciji sploh lahko ima, je še dejal gopod Faris Kočan. Zeleni Slovenije si želijo, da bi se v prihodnje več umetnosti preselilo v javne parke in vrtove, v naravo. Verjamejo namreč, da celovitost narave in človeka v njej in spremembe v okolju je tisto, kar zanima umetnike. Na zaplet z zakonom o kulturnem evru niso mogli vplivati, saj je šlo za prestižna vprašanja v koaliciji, čeprav je Andrej Čuš podprl zakon o kulturnem evru, saj bi z njim lahko pomembno pomagali panogam in dejavnostim, ki so znotraj področja kulture podhranjene.

To je bila predzadnja oddaja v prvem delu niza osmih oddaj A propos: kultura in umetnost, politika in oblast, ki smo jih namenili kulturnim ustvarjalcem ter kandidatom in strankam, ki se potegujejo za naklonjenost volivcev na skorajšnjih parlamentarnih volitvah. Oddajo, ki smo jo pripravili in realizirali tudi s pomočjo javnih sredstev, ki jih je zagotovilo Ministrstvo za kuturo Republike Slovenije iz tako imenovanega medijskega razpisa, smo ob pomoči postprodukcijske skupine Zvoda Za pripravili člani avtorske skupine uredništva Radia KAOS Urša, Aljaž in Andrej Pengov Bitenc; Moja sogovornikoa sta bila gospod Faris Kočan, sodelavec samostojnega poslanca Andreja Čuša iz stranke z njegovim imenom in razpoznavnim naslovom Zeleni Slovenije ter gospa Uršula Cetinski, direktorica Cankarjevega doma.

Lep pozdrav do jutri, ko bosta – tako rekoč zadnji hip, tik pred zaukazanim volilnim molkom – naša gosta v tej oddaji postgravitacijski umetnik Dragan Živadinov in predstavnik Liste Marjana Šarca dr. Tomaž Simetinger. Na svidenje, torej do – kmalu… V oddaji uporabljene fotografije so povzete s spletne strani Cankarjevega doma in stranke Andrej Čuš – Zeleni Slovenije.

A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast; Cetinski, CD in Kočan/Čuš, Zeleni Slovenije A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast; Cetinski, CD in Kočan/Čuš, Zeleni Slovenije A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast; Cetinski, CD in Kočan/Čuš, Zeleni Slovenije A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast; Cetinski, CD in Kočan/Čuš, Zeleni Slovenije A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast; Cetinski, CD in Kočan/Čuš, Zeleni Slovenije

Oznake:

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *