A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast; Polona Tratnik, ISH in Alenka Bratušek, SAB.

Prof. dr. Polona Tratnik, dekanica ISH: S spremembo Zakona o visokem šolstvu v 72.a členu je odhajajoča vlada škodljivo posegla v financiranje raziskovalnih organizacij, ki niso del treh javnih univerz. Kriterijev ni več, kakovost znanstvenega in raziskovalnega dela opazno peša. Tudi v programih, ki zadevajo kulturo, umetnost in medije. Mag. Alenka Bratušek, predsednica SAB: V programu naše stranke je podčrtano, da podpiramo javno izobraževanje na vseh ravneh; je pa slabo, če je ta sprememba resnično diskriminatorno posegla na področje raziskovanja. Javne univerze so pri svojem delu avtonomne in politika načeloma ne more posegati v zaprte in klanovske univerzitetne kroge. Za to morajo poskrbeti univerze same.

Aktualni znanstveni in pedagoški ter hkrati menedžerski angažman profesorice doktorice Polone Tratnik v ljubljanskem Institutu Studiorum Humanitatis, se sijajno ujema z mejnimi vprašanji med kulturo, umetnostjo, znanostjo in raziskovanjem, kar je vsekakor poseben izziv za naš uredniški projekt in oddajo A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast. Oddajo pripravljamo in realiziramo tudi s pomočjo denarja, ki ga je iz javnega medijskega razpisa zagotovilo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Druga sogovornica, ki ji je Tratnikova naslovila dokaj eksplicitno vprašanje pa je tokrat magistra Alenka Bratušek, predsednica politične stranke z njenim imenom;

Konec umetnosti – genealogija modernega diskurza: od Hegla k Dantoju je doktorska disertacija slikarke in kiparke Polone Tratnik prve sogovornice v tej oddaji A propos: kultura in umetnost, politika in oblast; če za izziv zapišemo samo nekaj opomb iz tega pogovora, ne moremo mimo poudarkov v raziskovanju razvoja (in domnevnega konca) umetnosti, ko filozofija o umetnosti, postane estetika; prestop iz polja lepega v polje raziskovanja, ki je lahko tudi lepo po sebi; izjemno pomembna je verodostojnost tistega, ki kaj spreminja, četudi – ali pa prav zaradi tega – gre za uporništvo kot način spreminjanja vrednot ali zgolj sloga bodisi v umetnosti ali pa v raziskovanju.

Boljši izraz za določeno metniško ustvarjanje je dejanje, kot pa delo. Pogosto je akt, akcija, dejanje že ustvarjanje po sebi in ni nujno da gre za izdelek, ki bi naj bi bil umetniški produkt, kot je prevladujoče razumevanje »izdelovanja« umetniških stvaritev.

V uvodu k vprašanju, ki ga je Polona Tratnik naslovila Alenki Bratušek, zatrjuje, da je odhajajoča vlada s spremembo 72.a člena Zakona o financiranju visokega šolstva naredila raziskovalnim inštitutom, ki niso del treh slovenskih javnih univerz veliko škodo. Stranko in njeno predsednico sprašuje, če je pripravljena s pogramom svoje stranke poseči v spremembo 72.a. člena Zakona o visokem šolstvu na način, da ne bi bili kakovostni izobraževalni in raziskovalni programi izločeni iz javnega financiranja ter da se to vprašanje ne bi diskriminatorno reševalo tako, kot se je doslej. Pri tem opozarja, da so ob tej zakonski spremembi ukinili vse kvalitativne kriterije in pogoje, ki so veljali do te zakonske spremembe, kar je povzročilo velike težave v raziskovalnih ustanovah zunaj treh javnih univerz. Na doktorskem študiju je pomembno, da so mentorji izjemni, najodličnejši raziskovalci. Tega zagotovila po omenjeni spremembi, zaradi ukinitve kriterijev, ni več. Kje natančno nastaja ta škoda, je dr. Polona Tratnik podrobno opisala prav v tej oddaji.

V parlamentu, za katerega je z ukazom predsednika republike razglašen razpust, vendar mora Državni zbor po delovati vse do izvolitve novega, ker njegov mandat traja do izvolitve novega, in ki se je mnuli četrtek (menda) sestal na zadnji (izredni) seji, ima Stranka Alenke Bratušek dve poslanki, članov pa imajo, kot je povedala njena predsednica tisoč tristo.

Na dan, ko smo jo obiskali na sedežu stranke, je bila sredi vrste obveznosti – gostovala je v MMC klepetalnici in na Akanalu, prejšnji dan je z ekipo obiskala Velenje, Slovenj Gradec in Mozirje, petek pa je namenila sprehodu po Ljubljani. Na izpostavljeno vprašanje, če bo obiskala tudi prijatelja Zorana, je sprva skušala preslišati ta del vprašanja, potem pa odgovorila, da Mestne občine Ljubljana ne bodo obiskali.

Na vprašanje prof. Tratnikove pa je odgovorila, da jo je gospa povsem dobro razumela, ker je programsko izhodišče stranke, da SAB načelno in konkretno podpira javno šolstvo na vseh stopnjah, da pa se strinja z njenim opozorilom o zaprtih akademskih krogih, kjer se, ne glede na kakovost, perpetiurajo in zaradi obrambe lastnih pozicij krožijo večinoma isti ljudje, ki zlepa ne spustijo nikogar zraven. Povrnitev kriterijev za določanje kakovosti tako pedagoškega kot znanstveno raziskovalnega dela je seveda nunjo, je pa to, podčrtuje Bratuškova, stvar vsake posamične univerze po sebi, saj gre za avtonomne javne institucije. Neposrednega odgovora, ki bi nakazal smer sprememb, po katerih bi se znova lahko uveljavile ustanove kot je npr. ISH, ki ga vodi dr. Polona Tratnik pa nismo slišali.

Je pa Alenka Bratušek pregledno in razumljivo utemeljila postopanje večine poslank in poslancev, ko so z metodo obstrukcije pri dnevnem redu onemogočili sprejem (med drugim) tudi za kulturo pomembnega in v proceduri že usklajenega zakona o kulturnem evru. Če strnemo: za padec tega zakona je kriva valadajoča SMC. Podrobnosti so v pogovoru.

Razveselila pa se je vprašanja o njenih pozornostih, ki jih namenja kulturi in umetnosti. Z iskrivim in hkrati prešernim zadovoljstvom je omenila knjigo V svojih čevljih Tadeja Goloba, še bolj pa priložnosti, da je lahko pohvalila repertoar Mestnega gledališča Ljubljanskega, katerega abonentka je v družbi njej najbližjih petih deklet in gospa. Zelo rada obiskuje tudi koncerte, posebej tiste, na katerih nastopa ženski pevski zbor Carmen manet, v tujini in doma večkrat nagrajeni ženski pevski zbor Gimnazije Kranj, ki ga vodi mojster Primož Kerštajn.

Slovenska kultura, umetnost sploh, je po mnenju Alenke Bratušek visoko kakvostna in – če jo primerjamo npr. z gledališči v tujini – tudi izjemno dostopna. Cene vstopnic so zelo dostopne, cene abonmajev pa izjemno ugodne… Je pa res, je še ppovedala, da za premnoge upokojence s prenizkimi pokojninami, ki kljub vsemu praviloma najprej poskrbijo, da so plačane vse njihove preživetvene obveznosti, tudi tako dostopna kultura in umetnost ostajata pogosto le pobožna želja.

Oddajo A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast v imenu uredništva in skupine ustvarjalcev Radia KAOS, ki so se jim v tehničnem in postprodukcijskem delu pridružili tudi kolegi iz Zavoda Za, podpisuje spraševalec obeh gostij mag. Alenke Bratušek in prof.dr.Polone Tratnik, Andrej Pengov. Oddajo in ves projekt z enakim naslovom je podprlo tudi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Lep pozdrav do prihodnjič, kar bo bržčas že v ponedeljek popoldan, ko se nam bosta v studiu pridružila akademski slikar Aleš Sedmak, sicer predsednik ZDSLU in dr. Bojan Dobovšek, predsednik stranke Dobra država.