A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast; Vika Potočnik in Zoran Janković.

Viktorija Potočnik, direktorica Pionirskega doma – Centra za kulturo mladih: Naj končno pride kultura na oblast! Zoran Janković, župan MO Ljubljana: Vlaganje v kulturo in umetnost je naložba, ki daje izjemne rezultate in ki močno vpliva na premislek ljudi o družbi in oblikuje njihov pogled na svet. Program ljubljanske kandidature za EPK 2025 bo pripravljen prihodnje leto. Z njim mislimo resno in relizirali ga bomo!

To je sklepna, šestnajsta oddaja iz letošnjega niza A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast, ki jo pripravljamo tudi s pomočjo javnih sredtev; z javnim medijskim razpisom jih zagotavlja Ministrstvo za kulturo Republike Slovenje. Tako kot smo načrtovali in napovedali, smo se s to oddajo ustavili v prestolnici, tudi zato, ker je Ljubljana eno od štirih slovenskih mest, ki se potegujejo za naslov Evropska prestolnica kulture 2025; O prizadevanjih zanj smo se pogovarjali že v Novi Gorici in Lendavi, Kranj pa je v to tekmo vstopil poldrugi mesec potem, ko smo v – najprej v začetku in potem še ob koncu poletja – obiskali tudi to največje gorenjsko mesto.

Tudi v Ljubljani smo se držali osnovne shemo oz. izhodiščnega sinopsisa, ko najprej obiščemo eno od kulturnih institucij v kraju in se pogovarjamo s katerim od ključnih ljudi, ki sooblikujejo kulturo in umetnost o njihovem aktualnem programu in pogojih delovanja, potem pa, če nam uspe prvega sogovornika ali sogovornico nagovoriti k temu, z njegovim ali njenim vprašanjem obiščemo tudi izbranega sogovornika iz nabora kandidatov za novo občinsko oblast. Zaradi cele vrste okoliščin, nekaterih sploh ne zmoremo definirati, kaj šele pojasniti, smo prav v Ljubljani že pri izbiranju prvega sogovornika ali sogovornice naleteli na neodzivnost ali abstinenco k pogovoru vabljenih…

Tako se iz neprofitnega zavoda Bunker, nevladne organizacije za izvedbo in organizacijo kulturnih prireditev, kljub več kot zanimivemu jesenskemu programu, niso odzvali niti s pojasnilom o razlogih za zadržanost. Zdelo se je, kot da se njihova prva dama Nevenka Koprivšek sploh ne bi vrnila z neke službene poti v Turčiji. V Kinodvoru, ki je tudi izjemna ljubljanska kulturna posebnost in umetniški dragulj, da malo takih, pa so se odpovedali sodelovanju zaradi krhkega zdravja in preobilice dela v ekipi. Škoda, ker sta to organizma, ki bi – vsak posebej, – zagotovo imela kaj povedati o njunem delu in o (morebitnem) sodelovanju pri pripravi programov za EPK 2025. In zanesljivo je (bilo) na zalogi tudi katero od vprašanj za katerega od kandidatov na občinskih volitvah… Ne moremo se znebiti občutka, da glavni razlog za neodzivnost tiči prav v dejstvu, da bi bilo treba postaviti vprašanje komu, ki bo morda izvoljen v strukturo nove/stare mestne oblasti…?

Tako so nam iz rok spolzeli trije predvolilni tedni, vendar nekaj dni pred volitvami, smo sredi novembra vendarle uspeli z vabilom k sodelovanju v še enem od sijajnih kulturnih kolektivov v glavnem mestu. V studiu nas je namreč obiskala direktorica Pionirskega doma – Centra za kulturo mladih, gospa Viktorija Potočnik.

Petinpedeset let te zares posebne kulturno vzgojne in izobraževalne institucije ne le v Sloveniji tudi zunaj naših meja je dolga doba, ki se je takrat, leta 1963 začela s pobudo, da naj bi že otroke učili tujih jezikov. Tam se ob tečajih tujih jezikov in kultur odvijajo tudi kulturno-umetniški tečaji za najrazličnejše ustvarjalne discipline, kreativne delavnice, srečanja, predstave, festivali in še mnogo tega.

Iz teh tečajev in delavnic so zrasli danes že uveljavljeni in tudi mednarodn priznani kulturni ustvarjalci in umetniki. Za vse to skrbi ekipa preskušenih mentorjev in pedagogov. Njihov glavni financer pa je seveda Mestna občina Ljubljana, dobršen del pa pridobijo od drugih podpornikov, iz vstopnin, šolnin ter prispevkov.

V oddaji smo seveda govorili tudi o drugih dejavnosti Pionirskega doma, pogojih njegovega delovanja in o aktualnih dogodkih v novembru in decembru, pa tudi o pripravah na kandidaturo za EPK 2025, kjer se pričakuje, da bo prav ta zavod lahko prispevl zanimiv del programa tudi zaradi prejetih evropskih priznanj.

Osem festivalov, z Likfestom prihodnje leto, ko bo pripravljen že petič, širijo prek meja mesta, po Sloveniji in morda celo v mednarodni prostor. Tu so še filmski, plesni, glasbeni, gledališki, pa festival mladih raziskovalcev, ti so že zdaj vseslovenski , filmski in gledališki pa sta že zdaj mednarodna. Lani so na filmskega dobili prek tisoč prijav iz vsega Sveta.

Poslej delajo tudi z otroki s posebnimi potrebami, vendar jim za tako delo primanjkuje strokovnjakov, posebej usposobljenih pedagogov in mentorjev. Naše univerzitetno šolstvo ne daje veliko takega kadra.

Že samo dejstvo, da za EPK 2025 kandidirajo kar štiri mesta z ranih koncev Slovenije, je velika stvar. Priprave nanj so morda več, kot tisto leto samo po sebi. Do takrat je predvidena tudi obnova in dograditev Baragovega semenišča. Za nas je to, po viharnih in tudi težavnih letih ter burni zgodovini tega objekta izjemnega pomena. V pripravah bo PDCKM seveda ustvarjalno sodeloval. Z direktorjem SMG Tiborjem Miheličem Sayedom sta že priptavila vizijo razvoja vsega tega območja mapolnjenega s kulturnimi vsebinami.

V pogovoru z gospo Viko potočnik smo torej zelo podrobno predstavili delovanje Pionirskega doma – Centra za kulturo mladih, ob koncu pa smo jo prosili, da med županskimi kandidati ali kandidati katere koli stranke ali liste, ki se je potegovala za novi mandat mestnega sveta izbere našega drugega sogovornika v oddaji in da mu zastavi vprašanje, ki bo hkrati tudi iztočnica za pogovor v drugem delu te oddaje.

Prepričana je namreč, da v dneh pred volitvami kandidati za nov mandat v občini dobivajo mnogo vprašanj, ki si jih velja zapomnit, ker so lahko tudi del dobrega, lepega programa v njihovem morebitnem in pri vseh najbrž pričakovanem novem mandatu. Zato bi vprašanje naslovila kar vsem kandidatom, vendar vem, da ima aktualni župan s celotno njegovo ekipo visoko med prioritetami tudi obnovo Baragovega semenišča, ki je bilo kar 24 let v postopku denacionalizacije, kar je tudi za naš zavod pomenilo izjemen napor, ker pač nihče ni želel vlagati v stavbo, katere status ni rešen, njeno vzdrževanje pa je že samo po sebi zahtevno. Veliko sredstev, ki smo jih pridobili na trgu, smo morali nameniti za te namene, če pri tem omenim samo Festivalno dvorano, ki je tudi zaradi tega lahko obdržala svoj sijaj in namen, tako da je danes še vedno ena od atraktivnejših dvoran v mestu.

Vprašanje je namenila pravzaprav vsem županskim kandidatom, vendar ker bi bilo to zunaj koncepta te oddaje in tega v nekaj dneh pred volitvami tudi ne bi bilo mogoče realizirati, se je osredotočila na Zorana Jankovića. Zanimalo jo je, če so kandidati, tudi in predvsem aktualni župan, ki se podaja v četrti mandat, ponosni na Pionirski dom – Center za kulturo mladih?

In s tem vprašanjem smo se potem napotili na Magistrat, kjer smo skušali pred naš mikrofon in kamero še pred vlitvami dobiti zdaj že nekaj časa znanega zmagovalca, takrat še aktualnega župana in kandidata za novi mandat Zorana Jankovića. Kljub vztrajanju, nam do volitev namreč to ni uspelo… In tudi po volitvah, komajda. Ampak kakih deset dni, morda kaj več, po volitvah nam je uspelo posneti neke vrste brzinski intervju zdaj že z – v prvem krogu izvoljenim – županom, ki je v ponedeljek, dobra dva tedna po drugem krogu lokalnih volitev, sklical konstitutivno sejo Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana v novem mandatu.

Jankovićev prvi odziv je bil pričakovan. On sodi med tiste politike, ki so prepričani – in tako tudi ravna, da je denar, vložen v kulturno sfero in v umetnost, naložba in ne odvečni strošek. To je sicer vedno bolj popularna politična maksima, za razliko do nekaterih drugih pa se v Ljubljani po njej tudi ravnajo. Marsikatera podrobnost iz tega pogovora to stališče tudi potrjuje. Če drugega ne, že dejstvo, da gre za kulturo kar enajst odstotkov mestnega proračuna.

Župan že na začetku pogovora pove, da je Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljana, največjega javnega zavoda na področju kulture in umetnosti v mestu, na nedavnem delovnem srečanju ključnih ljudi iz mestne uprave poudaril, ne le da naložba v kulturo daje izjemne rezultate pač pa da kultura spreminja tudi filozofijo življenja močno vpliva tudi na politično razmišljanje. Pionirski dom je eden od trinajstih kulturnih javnih zavodov v Ljubljani in v delu z mladimi je to izredno dobra institucija. Na tem področju v celoti izpolnjuje svoje poslanstvo in župan je nadvse vesel, da je po dolgih letih z odločbo sodišča stavba v kateri domuje tudi Pionirski dom, poslej v lasti mestne občine. To je omogočilo, da bo ta objekt v bližnji prihodnosti tudi dokončan tako, kakor ga je zasnoval veliki arhitekt Jože Plečnik. Ves ta mestni kare se bo v prihodnjih štirih letih zgradil in uredil po zamisli prof. Janeza Koželja z mnogimi parkovnimi in drugimi infrastrukturnimi posegi. Vendar je to samo del načrtovanih investicij v kulturo…

Ljubljana se pripravlja tudi za EPK 2025: program, ki bo končan v prihodnjem letu, pomeni nov razvojni presežek na področju kulture. Zoran Janković zato pričakuje, da bodo v konkurenci štirih slovenskih mest uspešni. Tudi če tega cilja, torej naziva EPK 2025, ne dosežejo, bodo zastavaljene programe nadajevali in jih dokončali.

Mesto namenja 3 milijone in dvesto tisoč evrov za nevladne kulturne organizacije in več kot 250 brezplačnih prostorov za njihovo dejavnost, kar pomeni približno 17.000 kvadratnih metrov. Festival Ljubljana dobiva ob stredstvih za program tudi denar za investicijski prenovo kar močno presega milijon evrov, v primerjavi s salzburškim, ki je financiran z 70 milijoni samo za program, je ljubljanski absolutno konkurenečen. V prenovo Ljubljanskega gradu je mesto v minulih letih vložilo prek 80 milijonov, tudi v živalski vrt se nenehno in vsakič znova investira pa v objekte Mestnega muzeja in galerij – tu je po prenovi tudi izjemna Švicarija v Tivoliju… Vsakdo, ki ima program, se lahko poteguje tudi za mestna sredstva, pri čemer moram pohvaliti direktorje teh ustanov, ki imajo do drugih ustanov pravi tovariški odnos in razumejo, da vsi hkrati ne morejo kandidirati za najvišje zneske in tus se pokaže velika mera solidarnosti.

To je bila, spoštovane gospe in cenjeni gospodje, sklepna oddaja celoletnega niza šestnajstih – A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast, ki smo ga pripravili in reačizirali s pomočjo javnega denarja iz tako imenovanega medijskega razpisa Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. Pripravili smo jo Urška in Aljaž Pengov Bitenc in glavni avtor ter spraševalec tokratne gostje in gosta – Vike Potočnik in Zorana Jankoviča – Andrej Pengov. V oddaji smo uporabili tudi fotografije različnih avtorjev, ki smo jih povzeli s spletnih strani Pionirskega doma in Mo Ljubljana.

Za zaključek niza morda samo kratka opomba: V drugem delu, to je od junija do decembra oz. od državnozborskih do lokalnih volitev (in nekaj čez) smo obiskali osem občin in njihove zelo različne kulturne ustanove in ljudi. Te so bile gledališče v Kranju, festival sodobnega plesa v Murski Soboti, Obalne galerije v Piranu, še eno gledališče, tokrat novomeško na gostovanju v tujini, nosilko priprav na EPK 2025, dramsko igralko v Novi Gorici, muzej na Jesenicah, muzej, galerijo, kiparsko delavnico in knjižnico v Lendavi ter vzgojno-izobraževalno umetniško središče za mlade v Ljubljani. Vsi naši drugi sogovorniki, ki smo jih v oddajo povabili na iniciativo prvih iz naštetih institucij, se pravi ljudje, ki sta jim kultura in umetnost poklic in življenjska opredelitev, so se, razen enega, ki potem sploh ni bil med županskimi kandidati, uvrstili v drugi krog, trije pa so bili izvoljeni na županski položaj že v prvem krogu.

Hvala za vašo pozornost, spoštovane in cenjeni!. Verjamemo, da smo vam s tem, pravkar končanim nizom oddaj, omogočili vpogled v mnoge kulturne in umetniške ter politične in obastne razsežnosti ter njihove soodvisnosti v različnih delih Slovenije. In ker nas do Novega leta ločita le še dva tedna ali kak dan več – vam želimo, da bi bilo tudi leto 2019 – leto z zvrhanim košom sreče! Na svidenje, takrat, že kmalu – v januarju.

A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast; Vika Potočnik in Zoran Janković. A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast; Vika Potočnik in Zoran Janković. A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast; Vika Potočnik in Zoran Janković. A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast; Vika Potočnik in Zoran Janković. A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast; Vika Potočnik in Zoran Janković.

Oznake:

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *