A propos, kultura… Kaj pa Umetnost? Festival Fabula – Literature sveta 2016

Renata Zamida: V Fokusu so PRIŠLEKI; Več kot 30 dogodkov, tokrat tudi v Trstu, Mariboru in Zagrebu; prevodi knjig gostujočih avtorjev; Aleš Šteger: Trinajsto Fabulo odpira pogovor z nemškim avtorjem Matthiasom Göritzem ter njegovimi Sanjači in grešniki.

Kaj je Festival Fabula – Literature sveta – po 12-h letih – nekaj dni pred začetkom trinajstega, ki bo odprl svoja vrata v soboto zvečer v Klubu Cankarjevega doma s slavnostno otvoritvijo in z literarnim večerom, na katerem bo gost nemški pisatelj Matthias Göritz. Za ta večer pripravljajo sijajno kulturno doživetje, ki ga bo z avtorsko glasbo in igranjem klavirja soustvarjal skladatelj in pianist Mitja Reichenberg – z mnogimi znanimi glasbenimi temami iz sveta filma in odra.

Torej – kaj je Fabula danes, v Ljubljani, ki se od lani ponaša z Unescovim nazivom – Mesto literature, je bilo prvo vprašanje v pogovoru, v katerem sta sodelovala Renata Zamida, umetniška vodja festivala in literat Aleš Šteger, ki je, ob vseh drugih nazivih strokovni vodja založbe in tudi urednik zbirke Koda.

Leta 1996 so začeli znotraj Beletrine s festivalom poezije in vina, a je bilo premalo. Ves čas se cilja predvsem k uveljavitvi avtorjev… To je postal glavni literarni dogodek, povezan z Ljubljano, mestom literature, ne pa zgolj z glavnim mestom.

Letošnja Fabula je posvečena prišlekom; Človek bi rekel – nalašč. Čeprav se v minulih letih to ni pogosto zgodilo, je tokrat res, pove Renata Zamida, tokrat se festivalskih fokus skoraj v celoti prekriva z aktualnim dogajanjem, ki ga narekujejo prebežniki, begunci, migranti, prišleki, ljudje v prehodu dežele, ki noče biti in ki najbrž ne more biti žep zanje. Begunski žep – kar je ena od novih uporabnih skovank, ki jih je prinesel čas zadnjih mesecev. Med njimi je tudi – na primer – rezalna žica. To sta samo dve novi pomenki, sploh pa nista edini.

Z vsebino Fokusa bo omrežen tudi debatni večer 29. februarja, ki sodi v sam vrhunec Festivala Fabula. Pravzaprav bo to okrogla miza z naslovom Barbari pred vrati, na kateri bodo sodelovali Igor Štiks, nizozemski esejist Peter Vermeersch, ki je posebej za Fabulo napisal esej Nočni popotniki, francoski intelektualec in eden vidnješih predstavnikov strukturalizma Jean-Claudom Milnerjem, Alenka Zupančič, Srećko Horvat in Teofil Pančić.

Pismo Adni – so begunska sporočila v stripu za odrasle, pravzaprav za mlajše odrasle in odraščajoče – predvsem romanu posebne vrste, slovenske avtorice letošnje Fabule je Samira Kentrić. Strio v knjigi je nastajal tako rekoč hkrati z neodzivnostjo ali blago rečeno nenavadnim reagiranjem držav in politikov, ki so na begunski poti. Avtorica podčrtuje odločenost v begunstvo prisiljenih ljudi, da se uprejo avtoritetam – tudi tako, da tvegajo lastna življenja. Torej največ, kat imajo in kar jim je še preostalo. Poskuša tudi pojasniti, zakaj je to (sploh in edino) smiselno.

Risanje grafitov v Trnovem bodo risali in pisali tematske grafite, povezane s fokusom Fabule.
Morda bi jih morali v Šenčurju (in nekaj dni kasneje tudi v Logatcu). (Tudi) tam bi morali postaviti zid za pisanje in risanje grafitov v podporo ljudem, ki jih bolj kot ne – nočemo v naši bližini, čeprav je v življenju pogosto tako, da je stvar naključja, na kateri strani se znajdemo.

Pogovor je nanesel tudi na vprašanje – ali je mogoče s knjigo, predvsem v avtorskem smislu, se pravi kot pisatelj, pesnik – živeti, preživeti, bog-ne-daj obogateti. Na to temo ali blizu nje – bodo iskali odgovore tudi na sklepni javni razpravi Kultura – umetniški užitki in /ali ekonomski učinki, ki je napovedana za ponedeljek, kmalu po opoldnevu, 7. marca v Kinu Šiška. Obstajajo merljivi učinki tudi za kulturno produkcijo, ki ima realne ekonomske učinke na BDP države. Prav na tem področju so izjemni obsegi dodane vrednosti, da o prekernosti, navidezni zaposleni, samozaposlenosti ne ugibamo na tem mestu.

Upoštevaje pester program Fabule pred Fabulo, ki se odvija v skupaj desetih dogodkih, kjer so vključeni tudi Prozni mnogoboji, že vse od 10. februarja v Kranju, Solkanu, Mariboru, Krškem, Novem mestu, Trstu in Ljubljani, je treba povedati, da se bo v festivalskih dneh zvrstilo več kot 30 dogodkov na različnih lokacijah v Ljubljani, Mariboru in prvič tudi v Zagrebu.

Veliko podrobnosti letošnjega Festivala Fabula smo predstavili in na nek način pred-komentirali v tokratni oddaji A propos kultura… Kaj pa Umetnost? Med njimi so vsekakor tudi pogovori s kolumbijskim pisateljem Juanom Gabrielom Vasquezom, ki ga postavljajo ob bok izjemnemu rojaku, magičnemu realistu Gabrielu Garcíi Márquezu in z islandskim pisateljem, tudi piscem besedil za pevko Björk, Sjonom ter z nizozemskim kandidatom za Nobelovo nagrado Ceesa Nootebooma. Vse podrobnosti v zvezi s programom in dogodki so na voljo na spletni strani www.festival-fabula.org.

Tokratno oddajo smo zaradi popoldanskih obveznosti sogovornikov začeli za celo njeno dolžino prej, kot je v navadi. Pripravila pa sva jo Nina Radoš in Andrej Pengov. Že prihodnjo sredo pa načrtujemo pogovor, ki ga je minuli torek v Slovenskem gledališkem inštitutu povezovala Jedrt Jež Furlan, sodelovala pa sta gledališčnika, zdaj poslanca v državnem zboru, Violeta Tomić in Saša Tabaković.