A propos ob 15h: Joseph R. Roach in Igralčeva strast

O Študijah iz znanosti igre z dr. Polono Petek in izr.prof. Borisom Ostanom

Knjižnica MGL, je, na nek način prav presenetljivo, izjemna zakladnica virov, podatkov, raziskav, informacij, razmislekov, znanja, tudi polemik – o gledališču in njegovih ljudeh. Še najmanj, vendar posredno tudi o gledalcih, ki jih, večino, taka branja ne zanimajo posebej, čeprav bi bila koristna marsikomu, ki mu je gledališče veselje, strast. Ampak ta človek le poredko pride v teater zato, da bi mu »težili« s teorijo…

Knjiga Igralčeva strast Josepha R. Roacha s podnaslovom Študije iz znanosti igre, ki je prejšnji teden izšla v MGL-jevi knjižnici, je gotovo nekaj takega. Zanimivega a hkrati zelo zahtevnega. Prevajalka te knjige dr. Polona Petek, raziskovalka na Filozofski fakulteti za področje filmskih študijev, ki je, kot sem razumel na novinarski konferenci ob predstavitvi tega knjige in ob kontaktih v pripravi te oddaje, izžarevala izjemno navdušenje, da bomo o tem zahtevnem besedilu govorili nekaj več tudi v kakem javnem mediju in izredni profesor na katedri za dramsko igro AGRFT ter igralec MGL Boris Ostan, profesionalec z izjemnimi izkušnjami tako na odru kot v raziskovanju ter podajanju teoretskih in izkustvenih spoznanj bodočim gledališčnikom, sta nam tokrat pomagala razkrivati čarovnijo, ki se ji reče dramska, odrska igra, tudi igralčeva strast.

Eno od vprašanj, s katerim je bilo pravzaprav nujno začeti pogovor je se je oprlo na premislek – zakaj je treba po Friedu, Sennettu , Jamesu, Lichtenbergu, Garricu, Diderotu, D’Aubignacu, Boileauju, Foucoultu, Kuhnu, Feralu, in vsekakor ne nazadnje, vendar pri nas, v naši pedagoški in teoretski rabi pogosto nanj se sklicujočem – Stanislavskem in dva tisoč let pred tem tudi Aristotelu, sploh raziskovati nekaj, kar je stvar emocij v dobesedno – utelešenem poklicu? O tem so seveda na različnih koncih sveta in iz različnih vidikov že mnogokrat razmišljali in raziskovali navedeni in še marsikdo od prej neomenjenih. Tudi pri nas – če samo omenimo morda oba Kralja, Koblarja, Kalana, Vidmarja, Inkreta, Moravca, Poniža, Lukana, morda tudi Mahniča in najbrž tudi Lampreta in Koruna), so se s temi vprašanji raziskovalno ukvarjali še sodobnejši avtorji, kot je Roach, ki je to knjigo prvič izdal že davnega leta 1985.

Ali moremo zaupati delu kot je Roacheva Igralčeva strast, ki je, če se opremo na podatke na zavihku knjige, ni nikoli bil profesionalni dramski igralec…? V pogovoru se ta dvom ovrže z zelo prepričljivo argumentacijo.

Na začetku igralske kariere ali na prvih vajah za novo predstavo sta igralčevo telo in misel – milo rečeno – zmedena, negotova…, zapiše Roach e v predgovoru. In vprašali smo se – kako to, saj gre vendar za profesionalca, strokovnjaka, za mostra v poklicu?

Ampak to je bilo samo nekaj vprašanj, ki jih sproža branje, kaj šele proučevanje knjige Igralčeva strast. Nekaterih smo se lahko vsaj dotaknili, na nekatera sta gospa Petek in gospod Ostan izvrstno odgovorila… Med njimi tudi na tisto, zakaj se raziskovalec Roach ukvarja s posegom v sedemnajsto stoletje in v takratne gledališke spretnosti, kot je retorika in strasti tistega časa na drugi strani.

Pod to oddaje se tokrat podpisujejo Polona Petek, Boris Ostan in njun spraševalec in avtor oddaje Andrej Pengov ter Aljaž Pengov Bitenc, ki je poskrbel za ton, sliko in režijo ter postprodukcijo. Prihodnja oddaja bo na sporedu že v torek, 5. februarja, ko v studiu Radia KAOS pričakujemo direktorja MGML Blaža Peršina, ki bo predstavil evropski projekt OpenMuseums.

One thought on “A propos ob 15h: Joseph R. Roach in Igralčeva strast

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *