A propos ob 15h: Zgodba, ki ni samo Handkejeva

Robert Waltl: Ivica Buljan bi ta roman-dramo uprizoril tudi v kleti

Za današnjo, 32. letošnjo oddajo A propos ob 15h smo že v včerajšnjem prispevku o Handkejevi igri Še vedno vihar, ki so jo premierno postavili minulo soboto v ljubljanski Drami, napovedali pogovor o tem izjemnem delu. S posebnim razlogom smo v studio povabili Roberta Waltla, asistenta režije, sodelavca in prijatelja režiserja Ivice Buljana. Robert je koroški rojak, katerega družina ima korenine na obeh straneh meje in je tisti človek, ki je Buljanu pomagal pri spoznavanju posebnosti naše in avstrijske Koroške, kjer se je sredi vojne slovenski materi in nemškemu očetu – vojaku Wermachta – rodil tudi Peter Handke.

Drama Še vedno vihar je nastala v koprodukciji s Slovenskim stalnim gledališčem Trst – ob sodelovanju dramaturginje Mojce Kranjc, drznega beograjskega (in evropskega) scenografa
Aleksandra Denića, ki jr tokrat prvič delal v Sloveniji ter glasbenika in skladatelja Mitje Vrhovnika Smrekarja in odlične igralske zasedbe, sestavljene iz igralk in igralcev SNG Drama Ljubljana ( Ivo Ban, Nina Ivanišin, Saša Pavček, Matjaž Tribušon, Marko Mandić, Aljaž Jovanović in Veronika Drolc ter SSG Trst (Luka Cimprič in Nikla Petruška Panizon).

V oddaji smo objavili tudi posebej za Radio KAOS posneta intervjuja z Niklo Petruško Panizon, ki ji je dodeljena nenavadna vloga dežele Koroške in Markom Mandićem, ki je upodobil lik materinega najstarejšega brata Gregorja, po partizansko in zaradi obsedenosti z nasadom jablan tudi “Jonatan” imenovanega

V bistvu gre za predstavo, ki so ji v repertoarju za pravkar iztekajočo se sezono namenili oder Male drame, vendar so se zaradi mnogoterih, tudi prostorskih in uprizoritvenih razlogov odločili za Veliki Dramin oder, kamor so postavili tudi sedeže za obiskovalce predstave. Postavitev razprte kmečke hiše, ki deluje kot kozolec, toppler, četudi to ni in kamor se vstopa na različne načine – skozi vhod, špranje in line ali iz podzemlja /ko gre za mrtve duše sorodnikov/
omogoča kolektivno in intimno voajersko preizpraševanje o marsičem. Tudi o osebnih strasteh, tegobah in svoji družini ali družinah, pa tudi o hudih časih, ki so bili v času, ki ga opisuje Handke, zagotovo krutejši od teh, ki jih kot krizo doživljamo danes.

Mi smo si ogledali eno od petih predpremier, kjer je bilo čutiti, da je ekipi morda zmanjkalo še kak teden časa za piljenje vseh podrobnosti in ko smo dobili vtis, da v prvem delu, sicer tri ure in skoraj tri četrt dolge predstave zmanjka prave dinamike in se pokažejo prvi znaki gledalčeve odsotnosti. Vendar se splača zdržati. Ta občutek splahni še pred koncem prvega dela, ko se začne razpirati razumevanje v igri sporočanega.

Predstava Še vedno vihar je bila tudi priložnost za ne povsem formalno in slavnostno – pa vendar uradno predstavitev novega ravnatelja SNG Drama Ljubljana, igralca in prvaka tega gledališča Igorja Samoborja. To je bil tudi razlog, da je oddaja tokrat daljša kot ponavadi, saj smo objavili najpomembnejše dele njegovega inavguracijskega nastopa na novinarski konferenci pred premiero. Uvrstili smo jih na začetek oddaje, ki sva jo pripravila Aljaž Pengov Bitenc in Andrej Pengov.

Leave a Reply

Your email address will not be published.