A propos: Slovenska umetnost prek meja; Kulturni dom v italijanski Gorici – slovenska hiša ustvarjalnosti in sožitja; Abonma v treh jezikih!

Igor Komel, ravnatelj Kulturnega doma Gorica, Italija: Ravno včeraj (pogovor smo snemali 12. junija, op.p.) smo končali zelo odziven projekt Komigo, abonma v treh jezikih – slovenščini, italijanščini in furlanščini. Naša programska in narodnostna dolžnost je, da smo odprta ustanova, kjer se srečujejo kluturna in umetniška izročila in dosežki različnih kultur ob meji, ki so v dosegu slovenskega kulturnega prostora in zunaj njega. Na leto pripravimo prek 200 dogodkov, ki jih obišče več kot 35.000 obiskovalcev.

Tokrat smo se, kot napovedujemo že vsaj dva tedna, z oddajo A propos: Slovenska umetnost prek meja odpravili v italijansko Gorico, v Kulturni dom Slovencev, živečih in ustvarjajočih takoj prek naše zahodne meje, na njenem severnem, v dobršnem delu tudi furlanskem delu; Tja smo se odpravili s sodelavcem Andrejem Kokotom, ki je za uvod pripravil v daljno zgodovino teh krajev segajočo napoved pogovora z Igorjem Komelom, ravnateljem Kulturnega doma Gorica; Takole je zapisal:
Ko je Vasja Klavora v knjigi Kraljeva gora v šestem stoletju poslal Langobarde na njihov dolgi osvajalski pohod proti današnji Vipavski dolini, se je njihov kralj Albion nekje nad Godovičem povzpel, kot zapiše avtor, na goro in se zazrl po dolini, ki si jo je, kot priča zgodovina, pokoril v celoti; Mesto za mestom; Albion ni vedel, da bosta po mnogih stoletjih, po velikih selitvah narodov, snovanju srednjeveških držav in dveh svetovnih vojnah, zraven, tam čisto blizu njegovega pogleda dve Gorici. Stara v Italiji in Nova Gorica v Sloveniji; Vasja Klavora je bil leta 2016 skupaj z našim sogovornikom Igorjem Komelom proglašen za Primorsko osebnost leta.

Igor Komel vodi Kulturni dom Gorica od leta 1987; Tik ob štiri leta prej zgrajeni telovadnici, so ga odprli leta 1981. V vseh letih delovanja je postal sotočje treh kultur: slovenske, italijanske in furlanske. Na to, pravi Komel, so zelo pozorni tudi pri snovanju svojega programa. Tako imajo pet od desetih razstav v enem letu že okvirno opredeljenih: ena Slovencev in druga Italijanov z goriškega konca, ena Furlanska, pa po ena z območja celotnih sosednjih držav: Italije in Slovenije. Druge pa, kakor pridejo na vrsto. Tudi pri gledaliških, koncertnih in pogovornih dogodkih segajo v zakladnico treh kultur. Na primer, če vzamemo iz letošnjega repertoarja, so gostili La fortuna di Tita dal poç (Skrito bogastvo Tita dal poča) v furlanščini, v italjanščini Millerjevo Uno sguardo dal ponte gledališča iz Firenz in Cankarjevega Kralja na Betajnovi v uprizoritvi Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta.

Andrej Kokot, novinar z mnogmi radijskimi izkušnjami na nacionalni in lokalnih radijskih postajah ter pri vodenju radovljiškega kulturnega doma, tudi pesnik, pisatelj, glasbenih in založnik, je pogovor z Igorjem Komelom začel prav s ključnim poslastvom Kulturnega doma Slovencev v italijanski Gorici.
Igor Komel je, če navedemo zgolj nekja poudarkov iz tega pogovora, med drugim povedal, da ustanova, katere ravnatelj je že 32 let, tvorno sodeluje z novogoriškim kulturnim domom tudi pri organizaciji prireditev kot so Koncerti na meji, s pol odra v Italiji, pol pa v Sloveniji in z obiskom okrog 10.000 prebivalcev z obeh strani (nekdanje) meje. Ocenjuje, da kultura in umetnost opravljata izjemno agregatno, združevalno vlogo ljudi, ne glede na njihove osebne ali narodne značilnosti. Vendar je to zgolj ena od organizacij Slovencev v Italiji, ki s skupnimi močmi opravljajo svoje delo v dobro manjšine in Slovencev in ki gradijo skupne narodnostne vrednote. Njegova generacija ni imela kulturnega doma, za mlade danes pa bo to vsakdanji del njihovega življenja in to ostane za vedno, kar je seveda naš skupni cilj manjšine in slovenskega kulturnega prostora kot celote. Vsaka od slovenskih ustanov je in mora ostati samostojen in dejaven subjekt, ne da bi imeli ambicijo konkurirat Ljubljani ali Milanu, ostati pa morajo dejavnik, na katerega se lahko sleherni pripadnik manjšine lahko opre, nasloni vsak trenutek.

Vendar, Komel tudi poudari, da ravnatelj kulturnega doma sam sploh ne bi zmogel vsega; njegova glavna naloga je usklajevanje, koordinranje, odlično pa sodeluje tako z ožjo ekipo Kulturnega doma kot z omrežjem dva, tri tisoč ljudi, od katerih dela in prizadvenaj je ta ustanova življenjsko odvisna. V Gorici je precej ljudi, je pomemben krog, na katerega se lahko vedno opre in kar 73 organizacij, s katerimi čvrsto sodelujejo.

Njihova mreža povezav s kulturniki in umetniki iz matične domovine je zelo pestra in raznolika, upošteva tako rekoč vse umetniške zvrsti, vendar Slovenci na italijanski strani še vedno premalo poznajo kulturne ustvarjalce v oz. iz Slovenije. Seveda je položaj praviloma recipročen, saj tudi v matični domovini ne poznajo dovolj kulturnega in umetniškega ustvarjanja v zamejstvu. In njihova naloga je, da slovensko umetnost in ustvarjanje kot celovito, kompleksno dejavnost predstavijo tako Italijanom kot Furlanom. Prav na tem področju delovanja, še zatrjuje Igor Komel, pa so v Kulturnem domu Slovencev v italijanski Gorici naredili največ; brez njihovega prizadevanja, samo kot primer, v Furlaniji ne bi poznali npr., Cirila Zlobca. In koliko Slovenci, tudi v matici, zares poznamo furlansko umetnost? Kdo ve za furlanskega literarata Angela Florama ter goriškega pisatelja in novinarja Andreo Bellavite? Dva vrhunska umetnika iz Italije, ki so ju aprila prav iz Kulturnega doma predstavili v okviru projekta Srečanja v komenski Kosovelovi knjižnici.

V prihodnjih sezonah, še pravi Komel, bodo posvetili še več pozornosti medsebojnemu spoznavanju. To nas, ene in druge, bogati, saj gre za intelektualce na izjemno visoki ravni, ki natančno poznajo, ko govorimo, na primer zgolj o literaturi, naše največje umetnike in slovensko literarno zgodovino. Še več. Pri nas gostujejo tudi kulturni in umetniški ustvarjlaci drugih narodov; v Vidmu živi igralka, vsestranska gledališka ustvarjalka, ki je ob 8. marcu pri nas pripravila odmevni odrski dogodek, posvečen ženskim pravicam, pogosto je na odru prepreval Oliver Dragojevič, imeli so gostujoče iz Amerike, dobro so sodelovali tudi z južnoitalijanskim mestecem Matera, ki je letos ob Plovdivu eno od mest EPK, Evropska prestolnica kulture… Njihova dejavnost je odprta, široka in razpoznavna v vsej Sloveniji, na italijanskem severu. Verjame, da sežejo še kam dlje. Imajo tudi odlične stike s slovensko manjšino tako v Avstriji kot na Madžarskem, saj je to ena od njihovih strateških programskih zahtev. Nedavno sta bili v njihovi ustanovi dve gostovanji slovenske manjšine iz Porabja – z likovno razstavo in koncertom.

Igor Komel, ob nazivu Osebnost Primorske ga ke odlikoval tudi tudi predsednik RS Borut Pahor, sporoča, da naj Slovenija nikar ne pozabi, da je vsa slovenska kultura, njena dediščina, del slovenskega kulturnega izročila, tudi vse tisto kar je nastalo, kar nastaja in se ohranja v osrčju vseh treh naših manjših. Vsekakor so – pa ne samo oni v italijanski Gorici in vsi takoj za vsemi tremi mejami, ampak povsod, kjer je slovensko kulturno in umetniško ustvarjanje – del slovenskega kulturnega prostora.
Preden smo zapustili Kulturni dom Slovencev v italijanski Gorici, smo se še sprehodili po njegovih hodnikih, razkošnem stopnišču in dvoranah. V galeriji smo si ogledali tematsko in likovno nadvse zanimivo skupinsko fotografsko razstavo s skupnim naslovom Sine Sole Sileo, Brez sonca molčim, ki se je končala dva dni po našem obisku in na kateri sta sodelovala fotografa Simon Zamar iz Šempasa pri Novi Gorici z razstavo Kvadrant in Aurelio Pantanali iz Aiella pri Vidmu z razstavo Sončne ure v Furlaniji Julijski krajini, razstavo, katere organizator je bil v okviru projekta Leonardo brez meja prav goriški Kulturni dom. Pri postavitvi sta sodelovala združenje Navarca iz Aiella in Fotoklub Skupina 75, pokroviteljstvo pa so zagotovili občina Gorica in Aiello del Friuli, Dežela Furlanija Julijska krajina in Slovenska kulturno gospodarska zveza.

Samo po sebi pa se nam je vsiljevalo vprašanje, zakaj, za vraga, telovadnica skupaj s hramom kulture. Vendar je Igor Komel vprašanje te vrste bržčas pričakoval, saj ni čakal, da ga zastavimo. Kar sam od sebe je povedal, kako pomembno je, da v telovadnico – dopoldan šolarji, popoldan pa športna društva – redno zahaja 1700 mladih. In prav ti so tudi bodoči obiskovalci kulturnih dogodkov, ker se v tem okolju že zdaj počutijo domače. Ko bodo odrasli, bodo postali del tistih 35 tisočih, ki se v letu dni udeležijo njihovih dogodkov, tudi del 10 tisočih, ki v letu dni kupijo vstopnice za plačljive dogodke. Za tako množičen odziv s pravo izbiro dogodkov in dejavnosti v celoti poskrbi in s takim programskim načrtom ter vizijo sledi s svojo ekipo Igor Komel, ravnatelj Kulturnega doma Gorica, naš tokratni sogovornik.
Oddajo A propos: Slovenska umetnost prek meja smo tokrat pripravili Andrej Kokot in v soavtorstvu ter s kamero in z redaktorsko obdelavo glavni avtor projekta Andrej Pengov. Pri pripravi, realizaciji in produkciji sta sodelovala Urška in Aljaž Pengov Bitenc, za postprodukcijo pa so poskrbeli tudi v Zavodu ZA. Na svidenje do prihodnjič, ko se bomo ustavili v slovenskem zamejskem društvu Bazovica na Reki.

A propos: Slovenska umetnost prek meja; Kulturni dom v italijanski Gorici – slovenska hiša ustvarjalnosti in sožitja; Abonma v treh jezikih! A propos: Slovenska umetnost prek meja; Kulturni dom v italijanski Gorici – slovenska hiša ustvarjalnosti in sožitja; Abonma v treh jezikih! A propos: Slovenska umetnost prek meja; Kulturni dom v italijanski Gorici – slovenska hiša ustvarjalnosti in sožitja; Abonma v treh jezikih! A propos: Slovenska umetnost prek meja; Kulturni dom v italijanski Gorici – slovenska hiša ustvarjalnosti in sožitja; Abonma v treh jezikih! A propos: Slovenska umetnost prek meja; Kulturni dom v italijanski Gorici – slovenska hiša ustvarjalnosti in sožitja; Abonma v treh jezikih!

Oznake:

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *