A propos, Umetnost! Dr. Darko Štrajn: Ko bo življenje postalo Umetnost

Dr. Darko Štrajn: Kultura se rada enači z umetnostjo, obratno ne gre; je območje, v katerem se artikulirajo, izrekajo družbene razlike. Umetnost je v realnosti, če je realnost kultura (v Sloveniji, ali bolje – če je to slovenska kultura); Zakaj Laibachu (NSK) niso ponudili spomenika sprave?

Skozi vse mesece iztekajočega se leta 2015 skušamo ob posameznih izbranih stvaritvah – zvečine naših, a spet ne samo slovenskih kulturnih ustvarjalcev, ugotoviti, kaj od tega, kar smo v oddajah A propos, Umetnost! je Umetnost z veliko začetnico. In če sploh je – umetnost? Včasih smo šli še korak naprej: če ja, torej če gre za umetnost, zakaj? Kaj posamezno stvaritev določa, da je Umetnost? Kadar pa to ni bilo mogoče, smo se temu neposrednemu vprašanju ognili in prepustili tovrstni razmislek našim poslušalcem in gledalcem ali pa smo skušali od sogovornikov dobiti odgovor o tem, kaj je zanje Umetnost – tako, na sploh. Tudi v tej izdaji, ki je pravzaprav sklepna oddaja letošnjega cikla oz. projekta A propos, Umetnost!, ki je nastajal tudi s pomočjo javnega denarja, ki ga s tako imenovanim medijskim razpisom zagotavlja Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, in ko je bil naš tokratni sogovornik filozof, prof. dr. Darko Štrajn, smo se lotili tega vprašanja. Z dr. Štrajnom se je pogovarjal Franci Kapler, sodeloval pa je tudi urednik projekta Andrej Pengov.

Preden smo začeli ta pogovor, za katerega smo iskali podlage tudi v Štrajnovem delu iz leta 2012 Umetnost v realnosti, kjer je obravnaval transformacijo estetike v dobi množične reprodukcije – v luči spoznanj Walterja Benjamina, smo si kot iztočnico in izziv za pogovor ogledali pogovor Andreja Pengova s prof. dr. Slavojem Žižkom ob robu Blejskega foruma leta 2009, ko sta se lotila pravzaprav istega vprašanja in ko je bila potem Žižkova provokacija skoraj dve leti predmet razprav v javnosti, predvsem pa ob podeljevanju Prešernovih nagrad.

Pogovor se je potem v oddaji, s katero smo za več kot enkrat presegli njeno običajno dolžino, usmeril na vprašanja kot so: Če je umetnost kot produkcija, brez navdahnjenosti, navdiha, brez presežka racionalnega razumevanja, ulovljiva s teoretskih zamahom, ideal tistih, ki ne sprejmejo morje iracionalnega, nedoumljivega, sprejmejo pa razložljivost? Morda je Walter Benjamin s projektom Arcade ali pa Gershom Scholem s poskusom razlage nastajanja Kabale zgolj stranpod racionalni razlagi, ki tematizira tudi presežke pomena. Toda vsi poskusi zamejiti presežno – čeprav z množico novih besed, ne ujamejo čudenja ob umetnosti, ne ujamejo navdušenja ob posameznih umetninah, pa tudi ne ujamejo tržne vrednosti umetnosti. Glede dojemanja množic si pa avtor oddaje in spraševalec Franci Kapler misli, da je človek (sam) svoj presežek – sem in tja. Tako za človeka ni moč reči la finta simplice; poslušajte Mozarta v dokaz. Človek je metafizičen, je materialist, je štof zgodovine, kanonfutrštrudl ideologije, je tisti del narave, ki vztrajno uničuje vse kar se da. Zato je bil tale pogovor nekolikanj utrujen. Celebrity je bil Slavoj, umetnost za bogataše je bil sejem v Miamiju, vmes se nam je pa zdelo, da smo spet na obisku Beneških Vrtov, Giardini da Venezia (Giardini veneziani) in da trepetamo pred Sarah Size.

Kar je bila v 60-ih letih kritika elitizma, danes ni več aktualno (na to je opozoril Žižek); Tista kritika je uspela! Kajti – umetnost je postala družbeni indikator, družbena zabava, turistična panoga… Vse to! Veljala je mimetična paradigma, češ – ali neka umetniška stvaritev odslikava neko realno življenjsko zadevo, pojav, dogodek.. Abstraktna umetnost po tej paradigmi tako ni bila umetnost, saj ne odslikava nič iz realnega sveta. V teh letih se je zgodila revolucija z daljnosežnimi posledicami, zlasti na področju umetnosti… In zgodila se je (po Marcuseju) absorbcija v obstoječi model dominacije (buržuaznega, kapitalističnega načina in trga). Nastopila je gradnja kulturnih centrov, ki se komajda razlikujejo od nakupovalnih središč in turisti, obiskovalci (že) vedo, razumejo, kaj je to umetnost. Ta množična kultura je razdejala estetiko, zato se zdaj znova išče elitizem v klasični estetiki.

Umetnost proizvaja čutne objekte (od Kanta naprej); po Heglu je to čutno svetlenje ideje… Ko umetnost, zlasti likovna, postane tržno blago… Jasno je, da je za bogataše. Tako funkcionira trg.

To je seveda le skromen zapis, niti povzetek ne tistega, kar se je razvilo v tokratni sklepni oddaji A propos, Umetnost!. Podpisala sta jo Franci Kapler in Andrej Pengov, njun sogovornik pa je bil kot že zapisano, filozof, profesor dr. Darko Štrajn!

Oddajo lahko poslušate tudi kot podcast.

Pri njeni produkciji in postprodukciji sta sodelovala še Aljaž in Urška Pengov Bitenc, njeno pripravo in realizacijo pa je v okviru projekta A propos, Umetnost!, z denarjem iz javnega medijskega razpisa podprlo tudi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Hvala za vašo pozornost – tokrat in ob vseh oddajah v letu 2015.

Na svidenje, torej, v prihodnjem letu, ko načrtujemo nadaljevati z občutno spremenjenim konceptom oddaj o kulturi, umetnosti, znanosti in raziskovanju, ki bodo obdržale že uveljavljeno generično ime A propos.

Vsem, ki ste sodelovali v 42-ih in več oddajah iz letošnjega projekta, še enkrat hvala za sijajno sodelovanje; poslušalcem in gledalcem, ki so nas redno ali občasno spremljali pa hvala za pozornost!

V prihodnjem letu bomo oddajo, ki bo podaljšana na dobro šolsko uro, namenili tudi spraševanju in luščenju resnic o utemeljenosti opomb in kritičnih razmislekov na račun vodenja kulturne in raziskovalne politike pri nas. Skušali bomo poiskati odgovore na vprašanja o formalni, objektivni in dejanski odgovornosti vsakokratne oblasti na področju, ki je za Slovence ter Slovenijo v Evropi in za njene državljane življenjsko pomembno. Če kaj, ravno kultura in umetnost nedvomno konstituirata narod in njegovo politično tvorbo, državo. Hkrati pa se bomo ob posameznih novitetah, ob novih stvaritvah na najrazličnejših področjih in disciplinah kulture, umetnosti, raziskovanja in znanosti spraševali, kako je bilo kaj takega sploh mogoče doseči, koliko so za uspeh in uveljavitev zaslužni in odgovorni ustvarjalci sami ter če je s posamezno stvaritvijo mogoče preživeti in uspeti tudi zunaj okvirov tistega, kar razumemo kot slovensko. Torej tudi zunaj meja slovenske države in njenih etničnih obrobij.

Do takrat in potem še vse leto 2016 vam želimo obilo ustvarjalne energije, dobrih priložnosti za uspeh, ki bo prej kot slej zagotovo prišel. Z obilo znanja, ustvarjalnega poguma in z malo sreče pa sploh… Srečno, torej!

Avtorji oddaje A propos, Umetnost! in uredništvo Radia KAOS.

Play