Frankenstein v 31. oddaji A propos: ob 15.h!

Premikanje meja v znanosti in umetnosti: zoper blaznost elit

Zdi se nam, morda tudi tistim, ki se s to pošastjo, ma ne s pošastjo, z umetnim stvorom iz človeških ostankov, nismo srečali, da ga poznamo. Da vemo, kaj to je… Če bi se spraševali kdo da to je, bi bili morda že blizu kakega intimnega, bolj zagotovo pa spoznanja o umetnikovem sporočilu. V našem primeru ge za sporočilo umetnice. Natančneje umetnic. Vsaj dveh. Zakaj si je prav ženska izmislila to bitje, to moško ogabo in zakaj jo že – spet ženska – popisala času in družbenemu okolju morda bolj relevantno tako, da jo Mestno gledališče ljubljansko nocoj krstno in seveda premierno postavlja na svoj veliki oder kot prvo predstavo nove sezone.?

Barbara Hieng Samobor, direktorica in umetniška vodja MGL-ja je pravici ustvarjalcev do umetniške svobode navkljub poudarila, da delo dramaturginje Žanine Mirčevske v celoti ohranja vse bistvene prvine znamenitega izvirnika Mary Shelley.

Režiser in avtor glasbene opreme Eduard Miler in avtorica dramatizacije Mirčevska sta se odrekla romantičnemu kontekstu izvirnika in filmske upodobitve Shelleyinega besedila, ki v ljubljanski odrski postavitvi izzveni kot demagogija. In kdo so še avtorji odrskega Frankensteina?

Frankenstein Žanine Mičevske ni edina odrska dramatizacija tega dela. Je pa prva te vrste. Seveda se vsem navkljub postavlja vprašanje, zakaj se v MGL za postavitev tega dela niso oprli na katero od že uporabljenih in uspešnih dramatizacij?

Poskusi sestaviti živa bitja, tudi človeka, ne le iz zarodnih celic, tudi iz kožnega epitela so v sodobnem svetu že vsakdanji del raziskovalnega in znanstvenega početja. Frankenstein je kot prispodoba in stvarnost tisti produkt, ki sproža vprašanja odgovornosti. Najprej znanstvenikov, raziskovalcev, nato vladajočih skupin, politike, če hočete in sploh ne nazadnje tudi umetnikov. Kje so torej meje? Kdaj, s čim – hote ali nehote se nam pri tem podjetnem načinu iskanja izmuzne etično? Žanina Mirčevska je prepričana – in razumeli smo jo, da je bila to ena od njenih avtorskih premis pri nastajanju tega besedila – da živimo v zelo starokopitnem, z domnevnimi krščanskimi vrednotami prekvašenem svetu, ki potem narekuje etične – ali bolje: kvazi etične zamejitve.

Igralec Jure Henigman je oblikoval vlogo Viktorja Frankensteina, raziskovalca, želi ustvariti umetnega človeka, bitje, ki bi kljubovalo zakonom narave, rojstva in smrti. Posreči, bolje rečeno, ponesreči, pa se mu ustvariti stvor, nasilno pošast, ki ubija Victorjeve bližnje. Kljub temu je pošast trpeče in čuteče bitje, ki hlepi po družici, pri svojem stvarniku pa išče podporo in odgovornost.

Ob sklepu predstavitve prve premiere letošnje sezone pa morda še preblisk režiserja, ki omogoča poistovetenje sodobnostjo. Kjer koli že v svetu. Morda tudi pri nas. Tudi zaradi tega si velja to poldrugo uro dolgo predstavo ogledati, ne da bi tvegali, da naše ostanke morda kaj uporabijo za kakšno novo strašilo, stvor, ki bi ga kot primer blaznosti proučevale danes mlade in mnoge prihodnje generacije. Eduard Miler.

Enaintrideseto oddajo A propos: ob 15.h! sva tokrat pripravila Urška Pengov Bitenc, ki je poskrbela za sliko, zvok, režijo in postprodukcijo ter avtor besedila in posnetkov v klubu Mestnega gledališča ljubljanskega – Andrej Pengov

Frankenstein v 31. oddaji A propos: ob 15.h! Frankenstein v 31. oddaji A propos: ob 15.h! Frankenstein v 31. oddaji A propos: ob 15.h! Frankenstein v 31. oddaji A propos: ob 15.h! Frankenstein v 31. oddaji A propos: ob 15.h!

Oznake:

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *