Ko umetnost oblikuje voditelje nastanejo magične stvari – »wauv« v biznisu!

Po predstavi knjige IEDC - kreativno okolje za kreativno vodenje v Poslovni šoli Bled

To je predzadnja letošnja oddaja A propos: ob 15.h, ki je del obsežnega uredniškega projekta v iztekajočem se letu, kjer smo načrtovali 64, ustvarili in objavili pa že prek 70 oddaj. To seveda ne bi bilo mogoče, če ne bi bil ta naš projekt uvrščen med izbrane v močni konkurenci tistih, ki smo se potegovali za sofinanciranje z javnimi sredstvi, ki jih zagotavlja Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Največ gradiva za tokratno oddajo, ki je lahko tudi svojevrstni poklon današnjemu državnemu prazniku – Dnevu samostojnosti in enotnosti – smo oblikovali že približno pred mesecem dni. Zadnji četrtek v novembru so namreč na IEDC – Poslovni šoli Bled ob udeležbi nekaterih umetnikov, katerih dela so del umetniške zbirke IEDC, prišli pa so tudi umetnostni teoretiki in kritiki, javnosti predstavili knjigo »IEDC – kreativno okolje za kreativno vodenje«. To je druga knjižna predstavitev umetniške zbirke IEDC. Prva je izšla že pred trinajstimi leti, ko se je ta šola preselila z Brda pri Kranju, kjer se je imenovala IEDC – Center Brdo, in je pod novim imenom in s sodobnim programom začela delovati na Bledu.

V dneh od predstavitve knjige pa do sredine decembra so se na tej visoki šoli zgostili še nekateri drugi dogodki, ki samo potrjujejo izvirnost in izbornost tamkajšnjih dodiplomskih, doktorskih in menedžerskih programov.

Tako so razglasili najboljše v dvodnevnem mednarodnem tekmovanju v reševanju študij poslovnih primerov, t.i. IEDC Global Case Study Competition, v katerem je zmagalo je podjetje TDR (Tvornica duhana Rovinj oz. Tobačna tovarna Rovinj), podelili so diplome MBA študija, dr. Petru Kraljiču, dolgoletnemu direktorju v svetovni svetovalni družbi McKinsey, so podelili častni doktorat in naziv profesor leta. Ob podelitvi častnega doktorata sta predavala Sandi Češko, prvi mož Studia Moderna ter eden najuspešnejših slovenskih podjetniških vodij in laureat, dr. Kraljič ki je bodoče diplomante nagovoril s predavanjem ‘Združena Evropa: nočna mora ali sanje? Žnekaj dni za tem pa so na raziskovalnem seminarju predstavili rezultate študije dr. Jonathana Goslinga, profesorja na podiplomskem študiju IEDC, v kateri je ugotavljal, kdo oblikuje stališča vodij.

Knjigo »IEDC – kreativno okolje za kreativno vodenje« so s svojimi prispevki, strokovnimi članki in eseji pripravili prof. Arnold Walravens, ki je ob glavnih današnjih govorcih dr. Danici Purg in Ianu Sutherlandu, sodeloval z razpravami o povezavi med umetniškimi in vodstvenimi praksami, opirajoč se na izkušnje v IEDC, umetnostna zgodovinarka in diplomantka IEDC Lilijana Stepančič je prispevala opis zbirke, arhitekt in umetnik Matej Mljać pa je prispeval zapis o arhitekturi šole in njenemu arhitektu Vojtehu Ravnikarju. Predstavitve knjige, predavanja in priložnostnega sprejema so se ga med drugimi udeležili tudi Oskar Kogoj, Andrej Jemec, Melita Vovk, Tinkara Kovač in Manca Izmailova in še nekatera druga znana imena iz umetniških krogov.

Pred podpisovanjem knjige »IEDC – kreativno okolje za kreativno vodenje« je dr. Danica Purg, predavala O pomenu estetike in etike v managementu, Ian Sutherland, njen pomočnik za raziskovalno dejavnost in direktor doktorskega študija pa je svoje predavanje naslovil z Občutiti – umetnost in vodenje. Morda se kdo s prevodom njegovega predavanja, ki je bilo v angleščini ne bi povsem strinjal, zato ga navajamo tudi v izvirniku: ‘Feeling it – the arts and leadership’.

V nadaljevanju dogodka, ki ga je IEDC – Poslovna šola Bled pripravila izidu knjige Ustvarjalno okolje za ustvarjalno vodenje, je kanadski profesor, glasbenik, skladatelj in sociolog dr. Ian Sutherland, ki v tej visokošolski ustanovi s profesorjem Arnoldom Walravensom vodi tudi študijski program Umetnost in vodenje, v strnjenem, nazornem in s primeri iz že raziskanih polj te – na Bledu nastajajoče pedagoške inovacije – pojasnil principe, cilje in metode uvajanja tega področja v študijske programe na drugi, predvsem pa na doktorski stopnji.

Dr. Sutherland je najprej opozoril na dejstvo, da je snovalce tega programa sprva vodil – občutek. Čeprav je kar nekaj raziskovalcev – navedel je tri imena iz Avstralije, Kanade in ZDA – Mady Sinclair, Nancy Adler and Steve Taylor v svojih študijah že obravnavalo problem občutka na različne načine, je Sutherland na določen način z njihovimi spoznanji polemiziral. Ko Sinclair govori o tem, da moramo razumeti management ali vodenje – kot um brez telesa, je sam prepričan, da če njegov um odvzamejo telesu to ne more trajati dolgo. Gre v bistvu za popolno utelešeno izkušnjo, pridobljeno skozi prakso managerirati in voditi. Tam si s svojim telesom, umom, srcem, dušo, s svojim intelektom, znanjem in tako naprej. Vse to se lahko razume kot sistem. Nancy pa govori o dehidriranem jeziku, torej o razčlovečenem jeziku. Ena od osrednjih funkcij korporacije je upravljanje s človeškimi viri. Jaz nisem, pravi Sutherland, človeški vir, sem človeško bitje. Torej obstaja razčlovečen jezik, ki smo ga prinesli v posel. No, to sicer ima svoje mesto, pomembno je, da lahko govorimo o aktivi, kapitalu in tako naprej, ampak mi smo človeška bitja v organizaciji, smo zelo emocionalni, utelešeni, pogosto podlegamo, smo celo iracionalna bitja, ampak jezik okrog tega je včasih razčlovečen. Pri tem je opozoril tudi na Steva Tailorja, ki govori o estetski tišini, kar preprosto pomeni tabu, nezmožnost govoriti o emocionalnem, potlačenem, iracionalnem v organizaciji. Vse te stvari nas omejujejo, da bi lahko prišli k občutku biti ljudje, biti managerji, biti vodje, biti poslovneži itd. Umetnost nam zagotavlja, da lahko vstopimo v ta prostor. Umetnost v sami svoji osnovi govori o občutku,o potlačenem, o interpretaciji,o čustvih itd. Ko se predamo umetnosti, se lahko pojavijo magične stvari.

Po teh nekaj poudarkih iz teoretske zakladnice, pa se je Sutherland lotil nekaterih primerov iz neposrednih izkušenj na blejski šoli, ko so pred bodoče managerje pripeljali enega od slovenskih zborov, ter jim naložili, da mu dirigirajo.

Eden od njih se je, ko je stal pred zborom, najprej na kratko skoncentriral nase, tako da je lahko dihal. Občutil je svoje telo. Občutek, torej. Pojavila so se občutenja energijske povezanosti z ljudmi, z njihovimi očmi, z ljudmi, za katere je odgovoren, zato je pomembno, kako jih vodi. Drugi spet je »poskušal dirigirati z občutkom«, »gledal je roke, kako se premikajo«. Tretji je bil pozoren na to, kako se sliši zbor, saj je to »nekaj posebnega; občuti se energija, toplina«. Tako se preseže tisto, o čemer piše Nancy Adler kot o dehidriranem, razčlovečenem jeziku, vstopa se v prostor, ki presega estetskost tišine, kjer lahko govorimo o občutku interakcije. Izkušnja še enega bodočega vodje je segla na polje udobnosti, kar je ob resnem namenu razvijati se – osebno in profesionalno, treba nujno preseči.

Ko gredo študentje skozi ta proces, pravi Sutherland, ko eksperimentirajo, se učijo. Dejanski namen vodenja je, ne izvajati avtoriteto in ne dati sam sebe na piedestal, ne zaslužiti več, ampak narediti bolje. Spreminjati svet na bolje. To bi bila dobra stvar in to se pogosto zgodi, ko vadijo vodenje zbora. Navedel je izkušnjo študentke Kelly, ki pravi, da »… gre za to,da delamo spremembe, da je rezultat to, da na splošno delamo dobro, kar odpira etična in moralna vprašanja. In zgodi se to, kar je rekla dekanica dr. Danica Purg, da se nenadoma znajdemo znotraj pojmov estetika in etika ali drugače – takrat se predamo umetnosti, lepemu.

Druga stvar o kateri je še govoril Ian Sutherland, je kreativnost. Torej, del tega, kar govorim, je vzpostaviti stik s telesom, priti preko dehidriranega jezika managementa, vzpostaviti polje ,kjer lahko govorimo o sebi kot človeška bitja, ki so emocionalna, podležna itd. Ampak druga stran je, prti v prosto kreativnosti in inovacije.

Lahko bi še dolgo govorili o teoretičnih, konceptualnih vidikih, o nevroprocesih, vendar ne bi bili nič bližje temu, da bi razumeli kreativnost. To je treba pač izkusiti. Pojasnjevanje, kako umetniki razumejo kreativnost, ni enostavna naloga. To ni le proces, to niso le koraki, ki skušajo pojasniti »ustvarjalni popadek, zanos« ? Tu so ljudje ki poznajo ta občutek, ko se znajdejo v tistem zagonu v kreativnem momentu. Vznemirljivo je, živci vas zbadajo, vaši možgani so v zagonu in ponorijo, vaše srce divja, to je čudovit občutek. In pomembno je, da jo ljudje v organizaciji, kjer obravnavajo kreativnost, to razumejo.. te miselne podobe v prostoru. Naš cilj je, prepričati jih da opravijo kreativno dejavnost skozi umetnost: slikanje, poezija, ples, dirigirati, komponirati; da jim to prinese izkušnjo, to notranje znanje, ki se je preskusilo skozi njihovo telo, glavo in srce… In potem, ko gredo nazaj v organizacijsko življenje in so odgovorni za kreativne procese, imajo veliko več razumevanja kako se to občuti, kako deluje in kako lahko vzpodbudijo in opogumijo druge ljudi, da so del tega procesa.

Potem je Sutherland predvajal video, ki opisuje enega od IEDC-jevih tovrstnih programov, v katerem se diplomante postavi pred kreativni in strateški problem. To je program, kjer preselijo slušatelje v nek prostor, za zdaj je to šolska garaža, da se spopadejo z nalogo. Prostor je umazan, ampak ljudje so si želeli še bolj umazanega. Torej, ta video pokaže nekaj malega o tem, kar so počeli, in na koncu eden od študentov pripoveduje o svoji izkušnji.

Naj opozorimo še na profesorjevo misel, ko je opozoril, da, če daš priložnost umetniku, da gre ven iz tistega okvira, logike, birokracije in vseh procesov, dobiš »waw« efekt – učinek, ki ga povzroči občutek občudovanja, navdušenja. To ni le prihodnost, to je sedanji trenutek, ko je treba strankam, partnerjem in tudi samemu sebi posredovati več navdušenja, ko je treba govoriti – »waw«! Občutek, kako je biti kreativen, kako je delati z drugimi ljudmi in se otresti krute logike, čiste birokracije, ko je treba stopiti v prostor, kjer ni problema reči »wauv« samemu sebi in kolegom, strankam, klientom in tako naprej… pri slušatelji tega programa se zgori ta sprememba in ko se vrnejo v njihove službe in se v bistvu posvetijo spremembam v njihovi organizaciji ali kot je Kelly rekla v navedku: »Pojdi ven in narediti spremembo. Vodenje je spreminjanje sveta na bolje. Več etike, več moralnosti…«.

Po predavanjih prof. Danice Purg in njenega pomočnika Iana Sutherlanda so v času, namenjenem za pogovor sodelovali tudi Claus Springborg, gostujoči predavatelj, ki predava v sklopu študija MBA na IEDC-Poslovni šoli Bled, Jasna Jelinek, doktorska študentka na IEDC, ki pripravlja disertacijo na temo umetnosti in vodenja, ter nekateri drugi povabljeni udeleženci tega dogodka.

Izkušnja, ki smo jo, spoštovane gospe in cenjeni gospodje, doživeli avtorji predzadnje letošnje oddaje A propos: ob 15.h pred nekaj manj kot mesecem dni v Poslovni šoli Bled, je res posebna. Za koga od nas in od tam prisotnih v času predstavljanja te izjemne publikacije, ki ob sijajnih prispevkih avtorjev prinaša tudi reprodukcije in podatkovni pregled umetniških del iz zakladnice IEDC – je bilo to najbrž tudi izjemno doživetje – za vse udeležence pa prijeten in navdušujoč dogodek. »Wauv«, posebne vrste. Morda tudi zaradi izjemne zbirke umetniških del, ki se jih je v vseh teh letih nabralo prek dvesto. Med njimi – če omenimo samo nekatera – so tu dela slikarja, kiparja in grafika Toneta Kralja, skupine Irwin, slikarke in ilustratorke Melite Vovk, slikarjev Riharda Jakopiča, Rajka Čubra, Jožeta Ciuhe, Franceta Slane, Janeza Bernika, Vladimirja Makuca, Eda Murtića in številnih drugih domačih in tujih umetnikov.

Da bi knjiga zajela več bralstva, kot si založnik in izdajatelj more misliti, bi jo bilo treba – kljub mednarodni naravnanosti šole – prevesti. Tudi v slovenščino. V tem grmu pa najbrž tiči tudi tisti zajec, ki ga ustanovitelji visokih in višjih šol ter doktorskih programov skušajo »zdresirati« tako, da bi jim – vsaj kar zadeva napovedane spremembe zakona, ki ureja njihovo delovanje – prav zaradi njihovega mednarodnega dometa in ciljanja – omilil zahtevo po predavanjih in gradivih v matičnem, torej slovenskem jeziku.

Ob pomembnosti in daljnosežnosti odločitve, da brezčutne obsedence z vodenjem poslovanja, kar naj bi bili sodobni menedžerji, ozavestijo s programom, ki jih spomni na to, da so vendarle čuteča bitja in da je treba za dobro vodenje uporabljati tudi to človekovo lastnost, pa bo treba zlagoma pomisliti tudi na to, da se sodobno ustvarjanje in umetnost hitro širi na različna, nova, z modernimi tehnologijami in znanstvenimi dosežki oplemenitena področja. Če omenimo samo t. i. tranzicijsko umetnost, pa presežno umetnost ali že dodobra razširjeno intermedijsko umetnost… Ob vsem tem pa se »klasičnih« področij, kot so literatura . poezija in proza, gledališče, opera, balet, gib, film in video še dotaknili nismo. Kar pa – vsaj za zdaj – v ničemer ne zmanjšuje to pedagoško in znanstveno inovacijo, ki jo v IEDC – Poslovni šoli Bled imenujejo Umetnost in vodenje in ki je, kot vse kaže, unikum ali vsaj ena redkih v svetu.

Pod oddajo, ki jo je podprlo Ministrstvo za kulturo RS s sredstvi iz javnega medijskega razpisa, se podpisujemo Andrej Pengov ter Aljaž in Urška Pengov Bitenc. Na svidenje do torka, ko bo na sporedu zadnji letošnji A propos: ob 15.h, v kateri pričakujemo obisk gledališkega režiserja Diega de Bree, ki je letos prevzel vodenje Drame v SNG Maribor in ki je za uvod v sezono 2013-2014 režiral Gogoljevo komedijo Revizor, in ki bo hkrati zadnja, ki jo bodo letos odigrali na odru stare mariborske gledališke dvorane.

Ko umetnost oblikuje voditelje nastanejo magične stvari – »wauv« v biznisu! Ko umetnost oblikuje voditelje nastanejo magične stvari – »wauv« v biznisu! Ko umetnost oblikuje voditelje nastanejo magične stvari – »wauv« v biznisu! Ko umetnost oblikuje voditelje nastanejo magične stvari – »wauv« v biznisu! Ko umetnost oblikuje voditelje nastanejo magične stvari – »wauv« v biznisu!

Oznake:

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *