A propos… Kultura in gospodarstvo: Resnica in laž; MGML In Europlakat

Blaž Peršin, direktor MGML: V projektu Indigo ne gre zgolj za umetnost, temveč tudi za ozaveščanje javnosti o aktualnih in perečih družbenih vprašanjih; Govorimo o tem, kaj je laž, kaj resnica in skozi prikazane ali drugače predstavljene umetniške projekte poskušamo nagovarjati ljudi, da spreminjajo pogled na to, kaj vse lahko ponuja izkrivljena medijska krajina... Tomaž Žontar, Europlakat, vodja razvoja storitev in inovacij: Naš prispevek na Festivalu Indigo se še zdaleč ne izčrpa na plakatnem prostoru kot takem, saj sokreiramo vsebine na različne načine; npr: vsak plakat, ki je nastal na podlagi ustvarjalne umetniške svobode in je hkrati tudi ena od stvaritev na Indigu in prinaša družbeno koristno sporočilo, je opazna osvežitev v našem oglaševalskem svetu. Tudi zato želimo pri nas čim več takih vsebin. Seveda ne bi bilo odveč, čeprav dvomim, da bi se to lahko kmalu zgodilo, da bi takšne ustvarjalne sinergije razumela in znala spodbujati tudi država in z njo fiskalna oblast.

K sodelovanju v oddaji A propos; Kultura in gospodarstvo, ki je letos v našem uredništvu med najpomembnejšimi programski projekti in za katerega smo na javnem medijskem razpisu Ministrstva za kuturo Republike Slovenije uspeli pridobiti tudi nekaj podpore iz državnega proračuna, smo tokrat povabili ustvarjalce po svoje nenavadnega, še lani naravnost presenetljivega festivala Indigo.

Presenetljivega zato, ker gre za »fešto« umetnosti z mednarodnimi razsežnostmi zelo različnih, včasih celo mejnih ustvarjalnih, se pravi kultunih, umetniških dejavnosti in disciplin; Presenetljiv je tudi zato, ker z velikim zamahom zajema v različnih evropskih ustvarjalnih prostorih (in še čez), in ker je 33 dogodkov strnil v tri dni (od srede do petka), pa tudi zato, da bi v zadnjih počitniških dneh del prestolnice okrog Mestnega muzeja in Križank utrjeval kot umetniško, ustvarjalno četrt; Lani so ga naslovili Brez strahu, letos se spoprijemajo z Resnico in lažjo.

Pripraviti in izpeljati tako zahtevno praznovanje sodobnih umetnosti je vsekakor zahtevna naloga, še posebej, ker so se ga lotili v instituciji kot je Mestni muzej, ko človek pomisli najprej na dragocene, zvečine pozabljene in “zaprašene” koliščarske, starorimske in srednjeveške artefakte, ki jih je v tej hiši zgodovine na pretek; Tako v vsebinskem kot organizacijskem in gmotnem, finančnem pogledu;
K pogovoru o vsebinah letošnje izdaje Indiga smo povabili Blaža Peršina, direktorja Muzeja in galerij mesta Ljubljane in Tomaža Žontarja, vodjo razvoja storitev in inovacij v podjetju Europlakat, ki z različnimi storitvami in opremo zagotavlja pomembno podporo projektu.

Tudi tokrat smo preverjali, kakšno je dejansko stanje v odnosu med kulturo in gospodarstvom – na konkretnem primeru. In znova smo preskusili nekaj zamisli, ki bi ta odnos iz pretežno sponzorskega, donatorskega, v najboljši meri mecenskega, spremenili v (bolj) produktivnega. Tako, da bi vložek posameznega podjetja v premišljeno izbrano kulturno ali še bolje – umetniško – produkcijo kar Festival Indigo zagotovo je, pomenil in bil razumljen kot skupna investicija in skupni produkt, ki bi ga država morda lahko stimulirala z določenimi spodbudami.

Dajati “roko v ogenj” za to, kar smo povedali, razkrili, sploh ne bi bilo tvegano početje, čeprav je tovrstno priseganje vedno hoja po spolzkem terenu. Vendar – kar smo povedali v tej oddaji, sodi vsekakor v prvi del naslovne sintagme letošnjega Indiga Resnica in laž. Če bi se s časoma izkazalo, da je temu moč oporekati, bi zagotovo že imeli vsaj eno od iztočnic za novi Indigo prihodnje leto v avgustu in za novo oddajo …

Zato je morda več kot na mestu, da ponovimo programsko izhodišče in utemeljitev letošnjega Indiga, kot so ga zapisali njegovi avtorji in organizatorji: Ob spremljanju vsakodnevnih dogodkov smo podvrženi medijskim konstruktom, ki nenehno operirajo s pojmovanjem, kaj je resnično in kaj ni. Množica novic, ki med seboj tekmujejo, katera nas bo v imenu dobička za vsako ceno prva ujela v zanko pozornosti, ustvarja duhovno obubožanost, ki ne dopušča več kakovostnega in dostojnega dojemanja prostora in časa, v katerem živimo. Umetnost, z izjemami, je eno zadnjih zatočišč, kjer je moč izpostaviti pogled in razmislek, kam nas vodi neusmiljeno zniževanje ravni komunikacije in integritete, ki ga povzroča vsesplošno mešetarsko nastopaštvo. Festival Indigo tako skozi pogovore, predavanja, koncerte, razstave, predstave in delavnice poskuša pokazati na sodobno pomikanje in brisanje mej med lažjo in resnico.

Prek načel sodelovanja, dostopnosti in prehodnosti festival povezuje kulturne in znanstvene ustanove z nevladnimi organizacijami in kreativnimi posamezniki. Indigo poteka v četrti okrog Križevniške ulice, Trga francoske revolucije, Gosposke ulice, Novega trga, Gregorčičeve in Vegove ulice, kjer so zbrane pomembne slovenske kulturne ustanove: MGML, Mini teater, ZRC SAZU, Festival Ljubljana, Gledališče Glej, NUK, Srednja šola za oblikovanje in fotografijo.

Kot glavna pruducenta Festivala Indigo se podpisujeta Muzej in galerije mesta Ljubljane in Marsh Creative Production, v ožji ekipi, o kateri je v oddaji podrobneje govoril tudi Blaž Peršin so ob nejm še Marko Maršićević, Jani Pirnat in Janja Buzečan, za celostno podobo pa je poskrbel Ajdin Bašić; oba sogovornika sta predstavila tudi večino partnerjev med katerimi so Akademija za likovno umetnost in oblikovanje UL, Cirkulacija 2, Divja misel, Festival Ljubljana, Gledališče Glej, KUD Ljud, Mini teater Ljubljana, MoTA – Muzej tranzitornih umetnosti, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Novi dijak, Pekinpah, Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana, TAM-TAM, Uredništvo pričesk Robert, ZRC SAZU, Outsider, Radio Študent in Europlakat, ki je bil s sodelovanjem Tomaža Žontarja eden od dveh naših sogovornikov. Indigo pa so pomembno podprle tudi Mestna občina Ljubljana, Vodovod-Kanalizacija Ljubljana in Javna razsvetljava.

Oddajo A propos… Kultura in gospodarstvo, za katero smo na javnem medijskem razpisu Ministrstva za kulturo uspeli pridobiti tudi nekaj javnega denarja, smo pripravili Urška in Aljaž Pengov Bitenc ter avtor oddaje in spraševalec sodelujočih v oddaji Andrej Pengov. Naša sogovornika sta bila, kot že zapisano in rečeno Blaž Peršin in Tomaž Žontar. Na svidenje do prihodnjič, ko bomo govorili o enem od pomembnih slovenskih gledališč v prestolnici.. Srečno!