Richarda Wagnerja Rensko zlato in Valkira v Ljubljani, na Festivalu

Aljoša Milenko Matanović in Franci Kapler v 50. oddaji A propos: ob 15.h

Prihodnji teden bodo ljubiteljem klasične glasbe, še posebej opere in Wagnerja postregli s kar dvema postavitvama iz znamenitega cikla Nibelunški prstan. Operi Rensko zlato in Valkira, ki ju avtor postavlja v predvečer in prvi dan bo izvedel ansambel Mariinskega gledališča iz Sankt Peterburga, dirigiral bo eden najbolj uglednih dirigentov na svetu Valerij Gergijev.

Gergijev velja za izredno delovnega in naravnost karizmatičnega dirigenta, za izvedbo Wagnerjevega Nibelunškega prstana pa se je odločil leta 2003, sedaj pa to odločitev tudi potrjuje. Rensko zlato bo v Cankarjevem domu 2. septembra, Valkira pa že naslednji dan,3. septembra. Kar je v vseh pogledih velik podvig, ne pa nujno najboljši za poslušalce in izvajalce. Wagner je cikel oper, ki jih je opredelil kot Nibelunški prstan, utemeljil na mitologiji, predvsem germanski, ki naj bi razkrivala temeljne obrazce delovanja človeške rase. Vendar pa je bil navdih največkrat bolj prozaičen, recimo neverjetno erotično prvo dejanje opere Valkira je napisal leta 1854, v enem od svojih stanovanj v Zurichu, ko je imel ravno intenziven ljubezenski stik s ljubico Mathilde, drugače ženo bankirja Otta Wesendocka, ki ga je na veliko zalagal tudi z denarjem. Sploh se je prav pri tem možu zgodila znamenita večerja, na katero so bile povabljene tri velike ženske Wagnerjevega življenja. Najprej je bil za mizo bankir Otto Wesendock z ženo Mathilde, potem Richard Wagner s svojo ženo Minno Planer ( pred tem mu je že pobegnila z drugim moškim), na večerjo pa sta bila povabljena tudi dirigent Hans von Bülow in njegova pravkar nevesta, 19 letna lepotica Cosima. Wagner je v velikem zanosu prebral celoten libreto za opero Tristan in Isolde, ki ga je napisal v dveh mesecih, navdih pa je bila Mathilde. Toda, navdušeno branje mu je pomagalo osvojiti pravkar poročeno Cosimo. Tako je Wagner v tem gurmanskem večeru delal družbo svojemu bankirju, dirigentu, ki ga je zelo cenil in še trem ženskam, ki so mu pomenile največ v življenju. Skratka večerja za Hollywood.

Ta zgodba tudi pove, kako je bila zanj in ljudi okoli njega v resnici njegova glasba daleč najbolj pomembna. To, da ni maral Židov, da je bil v mladih letih upornik, da je bil karakterno izrazito šibak, vse to je bilo nič v primerjavi z njegovo glasbo. Ko je recimo mlada Cosima, pravkar poročena, pobegnila z Wagnerjem in mu rodila hčer, to ni motilo takrat še njenega uradnega moža Hansa von Bülowa, da ne bi dirigiral na premieri opere Tristan in Isolde, ki je bila v Munchnu leta 1865.

Letos, ko svetovna glasbena srenja navdušeno praznuje 200 letnico rojstva velikega mojstra, je zato leto njegove glasbe. Na vseh uglednih odrih izvajajo njegove opere, festival Bayreuth je še posebej odmeven, najboljše radijske postaje neprestano vrte njegovo glasbo. Skratka, letos poslušamo Richarda Wagnerja, tudi na obeh večerih v Cankarjevem domu. In še tole ob koncu. Operi Siegfried in Gotterdammerung ( Somrak bogov ) , ki v ciklu Nibelunški prstan, predstavljata drugi in tretji dan, bo slovito Mariinsko gledališče iz Sankt Peterburga, spet pod dirigentskim vodstvom Valerija Gergijeva, izvedlo v Ljubljani prihodnje poletje.

Avtor tega zapisa in 50 oddaje A propos: ob 15.h je Franci Kapler; Njegov sogovornik in gost v oddaji je bil Aljoša Milenko Matanović, predsednik društva Richard Wagner. Pod zvok, sliko, režijo in produkcijo se podpisuje Andrej Pengov, za post-produkcijo pa je poskrbela Urška Pengov Bitenc.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *