Besedilo Damjana Kozoleta Noč ali klic v sili je nastajalo sočasno z njegovim filmom Za vedno. Tekst ponuja tragičnost in komičnost, dialoge, ki so Kozoletova posebnost, njihova vsakdanjost in samoumevnost, saj se zdi, da so naši, slonijo v tej igri na teoriji magičnega glasu (na oni strani žice). Besedilo je izpiljeno »na kožo« akterjem. Vseh se je več kot dotaknilo, so zatrjevali na včerajšnji novinarski konferenci. Vsak od njih je zaznal neko svojo posebno občutljivost do besedila in režije Damjana Kozoleta. Pri tem mu je izdatno pomagal dramaturg Tomaž Toporišič, oba pa sta pomagala postaviti tokratni Steber in njegov kapitelj

Simon Popek je že bil gost KAOSa v ateljeju. Pred skoraj natanko letom dni smo prav na tem mestu razpredali o osemnajstem ljubljanskem mendarodnem filmskem festivalu. Dobro leto in slabih 50.000 gledalcev kasneje smo spet tu. Tokrat po telefonu, saj je krajši festival tudi močno okrnil čas, ki se Simonu na razpolago. Zato je začel pisati tudi blog

Pedofilija je težka tema. Olga Dečman Dobrnjič se je z njo srečevala v službi kot ravnateljica dekliškega doma. Ker se ni želela učiti zgolj na svojih napakah, je žrtvam pomagala tudi tako, da jim je preskrbela strokovno pomoč, tako socialno kot pravno. Da pa bi povišala stopnjo zavedanja, je napisala tudi knjihgo “V objemu pedofila”. O knjigi smo se pogovarjali v rubriki Okular

Društvo za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra je pred mnogimi leti zasnovalo Poletje v stari Ljubljani. Iz tega se je nekaj leta kasneje razvila ustanova Imago Sloveniae, pod katere okriljem nastaja tudi letošnja serija koncertov klasične glasbe. Po tem, ko je lani umrl profesor Primož Lorenz, pobudnik in “motor” celotnega projekta, je vse niti v svoje roke prevzel direktor ustanove Janoš Kern. V pogovoru pod Stebrom in njegovim kaptiljem boste izvedeli, česa v letošnjem Poletju v stari Ljubljani res ne smete zamuditi

V knjižnicah so čakalne dobe skoraj tako dolge kot v Kliničnem centru. Pred knjigarnami ljudje prežijo na dostavljalce in jih napadajo iz zasede, samo zato, da bi si zagotovili izvod. Tiskarne ne dohitevajo povpraševanja. No, malo pretiravamo. A ne veliko, če naj sodimo po mukah, ki jih je prestal Andrej Pengov zato, da si je izposodil izvod Rizling polke, romana, za katerega je pisatelj Štefan Kardoš “snel” letošnjega kresnika. Sam pisatelj se je očitno pred trumami oboževalcev skril na neznano lokacijo, tako da je pogovor v Obrekovalnici potekal po telefonu.

V Okularju pa smo usmerili svoj pogled na kulturno dogajanje 15. tabora Slovencev po svetu, posvečenega Primožu Trubarju, o čemer nam jr pripovedoval Boštjan Kocmur, predsednik Društva Slovenija v svetu.

Minule tedne smo v nosilni rubriki KAOSa v ateljeju zapored predstavili tri letošnje dobitnike Župančičevih nagrad: Lidijo Sotlar, nekdanjo primabalerino ljubljanske opere, koreografinjo, plesno pedagoginjo in publicistko, ki je nagrado prejela za življenjsko delo, Uršo Lah, pevko, dirigentko, glasbeno pedagoginjo in mentorico ter Damjana Kozoleta, filmskega režiserja in scenarista, ki je bil nagrajen za filma, posneta v minulem letu – Poštar in Za vedno. Tokrat pa smo v središče naše Stebrne dvorane in pod kapitlje povabili še umetniškega fotografa Borisa Gaberščika, četrtega iz imenitne družbe letošnjih nagrajencev.

V današnjo Obrekovalnico smo »zvlekli« režiserja Vinka Moederndorfeja, ki na nocojšnji in jutrišnji premieri Slovenskega mladinskega gledališča zoper poletno letargijo ponuja Razdejane, angleške avtorice Sarah Kane. V Razdejanih, kot je zapisal Blaž Lukan v gledališkem listu, čas teče drugače kot v tradicionalni dramatiki. Teče grozljivo… Kot kri ali blato ali kot suhi kašelj in streli s pištolo, puško ali tičem, dodaja režiserjev spraševalec.

Tenorist in veseljak s 25-letnim opernim stažem, Branko Robinšak pa je bil naš tretji sogovornik. V Okularju se nam je razdajal tako, da si boste – če mu boste vsaj za hip prisluhnili, zagotovo priskrbeli vstopnice za njegov jubilejni nastop prihodnji ponedeljek v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.

Župančičeva nagrada je najvišje priznanje Mestne občine Ljubljana za dosežke na področju kulture in umetnosti. Letošnjo Župančičevo nagrado za življenjsko delo je prejela baletna plesalka, pedagoginja in koreografinja, prva plesalka ljubljanskega baleta Lidija Sotlar. Pogovor pod Stebrom in njegovim kaptiljem nadaljuje “sezono” pogovorov z Župančičevimi nagrajenci, tokrat je bilo vzdušje iskrivo, neposredno in tudi zabavno.

Andrej Rozman - Roza je bil najprej dobro znani obraz s TV ekranov, kjer je skupaj z Markom Dergancem “zakrivil” serijo odličnih reklam za Loterijo Slovenije. No, kljub vsemu je njegov dom gledališki oder, kjer je zadnje čase zelo aktiven tako kot režiser in igralec, pa tudi kot prevajalec. Prevedel je mjuzikel Moje pesmi, Moje sanje, ki ga večina sicer pozna v njegovi filmski različici, no predstavo pa so postavili na oder Prešernovega gledališča v Kranju. Roza je bil gost tokratne Obrekovalnice.

Ljubljanski jazz festival bo letos doživel že svojo oseminštiriedeseto inkarnacijo. Že nekaj let njegov program oblikuje David Braun, ki je tudi tokrat pripravil imeniten izbor slovenskih in tujih glasbenikov. Festival se bo večinoma odvijal v Klubu Cankarjevega doma, o programu pa sta z Andrejem spregovorila v rubriki Okular

Te dni in tedne v našo prvo rubriko KAOSa v ateljeju, torej pod Steber in njegov kapitelj – tako kot nam je to dokaj natančno in dosledno uspelo s Prešernovimi nagrajenci – vabimo letošnje Župančičeve nagrajence; Lavreate, ki jih za izjemne kulturne dosežke nagradi in promovira slovenska prestolnica. Med letošnjimi štirimi izbranci je tudi filmski režiser in scenarist Damjan Kozole. Žirijo, ki ji predseduje dr.Matjaž Kmecl, za filmsko področje pa posebej skrbi Metod Pevec, je prepričal z dokumentarnim filmom Poštar in s celovečercem Za vedno. A ne samo to - Damjan Kozole je na Radiu KAOS ekskluzivno pokazal odlomek - pravzaprav tri odlomke - njegovega novega filma Slovenka

Jožico Avbelj, Prešernovo nagrajenko, igralko in profesorico na AGRFT smo v Obrekovalnico povabili, da nam pojasni, zakaj so študentje tretjega letnika pripravili tako dobrega Shakespeara. Od kje jim znanje, od kje občutek in predvsem - kako lahko vse skupaj izpade tako dobro v tako slabih pogojih, kot jih morajo trpeti na AGRFT. Da pa ne bi samo jamrali, smo Jožico Avbelj pobarali tudi o Tosci režiserja Mateja Filipčiča, s katero so prodrli - v Francijo

Kaj od obsežnega poletnega branja za v žep, avtobus, vlak, letalo in na nevoznikov sedež v avtomobilu ter za na plažo ali pod šotor – je posebej vredno strogega ali uživaškega pogleda? Na to vprašanje sta v Okularju odgovorila dva Andreja. Andrej Pengov kot izpraševalec in Andrej Koritinik kot urednik Žepnic Mladinske knjige, ki so tudi kulturna in ne zgolj trgovska poteza.

Slovenska filharmonija je - čeprav se marsikomu zdi nasprotno - v tujini zelo prepoznaven orkester, njegova nacionalna vloga pa pomeni, da mora skrbeti ne samo za polne dvorane, pač pa tudi za razvoj slovenske glasbe - in glasbenikov. Tudi o tem je tekla beseda z direktorjem Slovenske filharmonije Damjanom Damjanovičem. Pod Stebrom in njegovim kapitljem pa sta se z Andrejem Pengovom pogovarjala tudi o novem šefu dirigentu, o uspehih filharmonikov na tujem in o tem, kako jih sprejema domače občinstvo, a tudi o tem, kaj lahko slednje pričakuje v prihajajoči koncertni sezoni.

Dirigentka, predavateljica in mentorica Urša Lah je Župančičevo nagrado za leto 2008 prejela za vrhunsko umetniško vodenje Mešanega mladinskega pevskega zbora Veter in Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič, s katerima se je v zadnjih dveh letih uvrstila na številna ugledna mednarodna zborovska tekmovanja in na njih prejela kar pet visokih mednarodnih priznanj za izbiro programa najvišje umetniške vrednosti in najboljšo dirigentko. Z njo smo se pogovarjali v rubriki Okular, nekaj ur pred podelitvijo nagrad.

Pri iskanju drugačnih priložnosti za uveljavitev blagovne znamke Slovenske filharmonije so z usmeritvijo k tako-imenovani cross-over glasbi morda odkrili pot do nove publike. Zlagoma odstirajo vizijo, ki se kaže v iskanju nenavadnih in za javnost privlačnih umetniških premislekov in povezav. Mednje sodi tudi navdušujoče sožitja priznanega etno-jazz solista Janeza Dovča, dirigenta Arvida Engegarda in orkestra Slovenske filharmonije, ki je prineslo več kot šestdeset minut nove, krstno izvedene glasbe slovenskih avtorjev. Janez Dovč je k sodelovanju povabil uveljavljena skladatelja, Janeza Gregorca in Lojzeta Krajnčana, člana orkestra Slovenske filharmonije in vodjo zasedbe Ethnodelia, Miloša Simiča in kot pravi kontrapunkt izkušenim kolegom tudi mlado skladateljico Kajo Draksler, sicer študentko glasbe na Konservatoriju princa Clausa na Nizozemskem. Več kot dovolj razlogov, da se nam je Janez Dovč pridružil v tokratni Obrekovalnici

Letošnji ljubljanski poletni festival se bo začel nekoliko bolj zgodaj kot običajno - tudi zaradi slovenskega predsedovanja Evropski Uniji. A to ni edina letošnja novost. Festival Ljubljana s svojo pestro in kvalitetno ponudbo tako velikih kot malo manjših kulturnih poslastic vabi obiskovalce preko meja Slovenije. Direktor in umetniški vodja festivala Darko Brlek je pod Stebrom in njegovim kapitljem razkril, zakaj letošnjega festivala ne smete zamuditi in na katere trge - poleg slovenskega - so se letos še posebej usmerili. Izvedeli pa boste tudi, da vstopnic za nekatere dogodke že zmanjkuje

Vita Mavrič je srce in duša Cafe teatra, ter “ata in mama” večera šansonov La Vie En Rose, ki se bo čez par dni odvil v Cankarjevem domu. Čeprav nas večina ob besedi “šanson” pomisli predvsem na Edith Piaf, morda nekateri še na Jacquesa Brela (zadnje čase predvsem po zaslugi Braneta Završana), pa bo tudi tokrat večer La Vie En Rose nekaj posebnega. Zoran Predin, Matija in Arsen Dedič, Rade Šerbedžija in - ne boste verjeli - Oliver Dragojević vas bodo zavili v šansonjersko atmosfero. Vsaj tako je v rubriki Okular obljubila Vita Mavrič

Brine Svit ni potrebno posebej predsavljati. Ali pač? Ste vedeli, da rada pleše? In da ima plesne čevlje menda vedno s seboj? Ali pa, da piše že njen osmi roman? Koliko jih je pravzapran napisala? Kaj jo žene in kako živi med Parizom in Krasom? Taka vprašanja (pa še kakšna bolj pikantna) so se porajala Andreju Pengovu, ko je v rubriki Obrekovalnica Brino Svit obiskal na njeni kraški domačiji in posnel pričujoči intervju.

Letošnje Trubarjevo leto so pri Založbi Nova revija pospremili s posebnim kompletom posvečenim očeta slovenske pisane besede. V ličnem kompletu najdemo tako spremne besede k zbranim delom Primoža Trubarja, DVD plošček z digitalizirano vsebino kompleta in reprint grafike Primoža Trubarja. Več o tem pa v pogovoru z direktorjem Založbe Nova revija Tomažem Zalaznikom pod Stebrom in njegovim kapitljem.

V zgodnjem dramskem opusu Dušana Jovanovića komedija Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni na prvi pogled nekoliko izstopa, saj dokaj zvesto ohranja formo komedije; poleg tega pa se naslanja na tradicijo commedie dell’arte. Tokrat pa je Plejboje - s podnaslovom Tujega nočemo, svojega ne damo - na oder Male Drame postavil Jaka Andrej Vojevec. V Obrekovalnici sta njegov prvenec obirala z Andrejem Pengovom.

23. Mednarodni literarni festival Vilenica v organizaciji Društva slovenskih pisateljev in Kulturnega društva Vilenica se bo odvijal med 3. in 7. septembrom 2008 s predvečeri Vilenice v torek, 2. septembra 2008, na nekaterih že znanih in nekaterih novih lokacijah, in sicer v Hrovači, Hruševju, Kopru, Lipici, Ljubljani, Lokvi, Mariboru, Štanjelu, jami Vilenica in italijanski Gorici. Gostil bo več kot 60 literatov, pa tudi akademikov, urednikov, založnikov in kulturnih menedžerjev iz srednjeevropskih in drugih držav. Več o tem v rubriki Okular s programsko vodjo festivala Miljano Cunta.

Mestno gledališče ljubljansko letos zaključuje izjemno uspešno sezono, medtem ko se priprave na novo že začenjajo. Direktorica in umetniška vodja MGL Barbara Hieng Samobor je pod Stebrom in njegovim kapitljem Andreju Pengovu zaupala marsikatero podrobnost sezone 08/09, med drugim tudi to, kakšna bo usoda mjuziklov na odru MGL.

Festival Druga godba letos doživlja že štirindvajseto inkarnacijo. V Obrekovalnici smo s Srečkom Mehom odkrivali ozadja festivala, opravljali njegov začetek in napovedali njegove vrhunce. Pri tem je beseda nanesla tudi na družbenopolitično angažiranost festivala in nastopajočih, pa tudi usode, ki jo dandanes doživlja afriška celina. Čeprav na Drugi godbi nastopajo tudi umetniki z drugih delov sveta - tudi iz Slovenije.

Igralec Brane Završan je na oder Mladinskega postavil Senco tvojega psa - predstavo, ki je več kot serija šansonov in manj kot variete, njena rdeča nit pa so songi Jacquesa Brela, ki jih Brane izvaja ob spremljavi vrhunskih slovenskih glasbenikov. Od 25. maja dalje na odru Slovenskega mladinskega gledališča, danes pa v Okularju oddaje KAOS v ateljeju.

Poleti leta 1988 je bila besedna zveza “sporočilo za javnost” eno najmočnejših orožij pri oblikovanju alternative takratni partijski oblasti. Drugo takšno orožje pa so bile fotografije Toneta Stojka, ki je vestno, včasih pa tudi naključno beležil prelomne trenutke sila zgoščene slovenske zgodovine konec osemedesetih. Prav Stojkove fotografije so nosilni element razstave “Sporočilo za javnost”, ki je na ogled v ljubljanskem Mestnem muzeju, o njej pa se je Andrej Pengov pod Stebrom in njegovim kapitljem pogovarjal z Igorjem Vidmarjem.

Festival pomladi je prvi in doslej edini brezplačni multimedijski mednarodni festival v Ljubljani, ki je posvečen novim umetnostnim zvrstem. Osnovni namen Festivala pomladi je širiti obzorja in obiskovalcem zagotoviti drugačen, kakovostnejši način preživljanja prostega časa v urbanem okolju. Festival pomladi se bo letos odvil med 16. in 31. majem na štirih lokacijah v Ljubljani. Osrednji dogodek se bo zgodil 31. maja na Slovenski cesti, kjer se bo na dveh odrih zvrstila široka paleta glasbenikov in avdiovizualnih ustvarjalcev, je v Okularju Andreju povedala Jasna.

Založba Škuc je v zbirki Vizabilija pred kratkim izdala dve novi knigi. “Arheologijo in spol” je podpisala Tatjana Greif, “Poljub ogledala” pa Nataša Velikonja. O avtoricah in njunih delih, ki sta prejeli izjemno pozitivne kritike pa sta se - sicer po telefonu - v rubriki Obrekovalnica pogovarjala Andrej Pengov in Nataša Vegan.