Ta večer so na sklepni virtualni prireditvi 31. Liffa razglasili letošnje dobitnike nagrad. Sklepno prireditev si lahko ogledate na spletni strani Liffa, facebook strani Liffa in Cankarjevega doma ter Youtube kanalu Cankarjevega doma. Vodomec je podeljen Sadežem pozabe, grško-poljski koprodukciji režiserja Kristosa Nikou-a. Žirija, ki jo sestavljajo Zdravko Duša, Marina Gumzi in Ženja Leiler je obrazložila, da so Sadeži pozabe grenko-sladka, z nekaj prefinjenimi zamahi absurda v suvereno celoto oblikovana zgodba o brisanju in pisanju bolečih osebnih spominov, ki jo lahko beremo tudi kot aktualno parabolo o prostovoljni družbeni amneziji. Nadaljujte z branjem →
Zadnje objave
Zlo ne obstaja – ali Kaj pomeni smrtna kazen
|
Družinski mož vstaja ob treh zjutraj, da gre lahko na delo in prehrani svojo družino. Vojak pobegne iz vojašnice. Ljubimec zaprosi za tri dni dopusta, da lahko vidi svoji izvoljenko. Moški pred smrtjo želi videti svojega zamolčanega otroka. Štiri zgodbe ali ena sama? Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Knjižni sejem Frankfurt po Frankfurtu letos v spletni obliki
|
Danes je Mladinska knjiga v svoji spletni knjigarni emka odprla 34. prodajno razstavo Frankfurt po Frankfurtu. Na ogled je več kot 5000 najboljših tujih knjig preteklega leta z različnih strokovnih področij ter v zadnjem letu nagrajenih leposlovnih del. Tako so predstavljeni nagrajenci in finalisti najpomembnejših mednarodnih in evropskih literarnih nagrad; predstavljena so strokovna dela, med katerimi je največ knjig vrhunskih mednarodnih strokovnjakov s področja naravoslovja in družboslovja ter priročniki s področja kulinarike, turistike, osebne rasti in duhovnosti, zdravja in športa. Letošnja osrednja tema prodajne razstave je branje. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Mandibules – film za zadetke
|
Francoski film se začne dokaj predvidljivo, s predajo naloge neinteligentnemu klošarju, ki ponujeno takoj sprejme – zaradi denarja, seveda. Ker za izvedbo naloge rabi avto, odtuji nek starejši primerek, poišče še manj inteligentnega prijatelja in se z njim odpravi na pot. Klasična kriminalka, kajne? No, pač, vse prej kot to. Kmalu namreč ugotovita, da v prtljažniku peljeta orjaško muho, ki bi bila lahko več vredna kot posel, ki sta ga nameravala opraviti, saj bi jo lahko primerno zdresirala. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Moj jutranji smeh na Liffu
|
Na 31. Liffu si lahko ogledate srbski film Moj jutranji smeh, prvi igrani film Marka Đorđevića, ki spregovori o učitelju Dejanu, ki z mamo in očetom pri svojih 28ih letih še vedno deli stanovanje. Skozi zgodbo Dejana film spregovori o položaju ne več tako zelo mladih, ki nimajo ne ekonomskih ne socialnih pogojev za vzpostavitev avtonomnega življenja in ki so bili vzgajani preveč zaščitniško. Kljub vsem ne -pomočem Dejan naveže tesnejše stike s sodelavko, ki ga privlači, a tega jasno ne pove. Sodelavko igra Ivana Vuković, glavnega protagonista Filip Đurić, ob njemu pa igrajo še Jasna Đuričić Nebojša Glogovac in Bratislav Slavković. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
31. Liffe v spletni izdaji – zagotovo; v kino dvoranah decembra – morebiti
|
Simon Popek, programski direktor, je tako kot že mnogo let zapored predstavil tokrat 31. Mednarodni Ljubljanski filmski festival. Tiskovna konferenca je potekala prek spleta, tako kot bo tudi večino festivalskega programa – preko spletne platforme festivala Liffe. Festival se bo odvijal v predvidenem terminu, to je od enajstega do dvaindvajsetega novembra 2020; Za festivalsko dogajanje na spletu so uspeli zagotoviti 22 naslovov ter obdržati večino programskih sklopov – ne glede na vse se bomo morali odpovedati Retrospektivi, ki naj bi bila letos posvečena Fredericu Felliniju, saj njegova dela še ne obstajajo v digitalnem zapisu; V sklopu sekcije Evropa na kratko, o kateri je na tiskovni konferenci spregovoril Matevž Jerman, bo predstavljenih 16 kratkih filmov iz 13 evropskih držav. Žirije za podelitev tokratnih nagrad glede na zdravstveni situacijo ne bodo mednarodne, pač pa bodo sestavljene iz domačih strokovnjakov oziroma publike. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
A propos: Kultura in turizem na Obali. Izjemni dogodki, najpogosteje neusklajeni s turistično operativo
|
To je prva oddaja A propos: Kultura in turizem v jesenskem delu tako z virusi zapahnjenega leta kot je tole z letnico 2020; Načrt je bi seveda drugačen, saj smo upali, da bomo vsa gradiva posneli, pregledali in »sprešali« v oddajo še pred letošnjo trgatvijo a se je vse skupaj razvleklo na debele tri mesece; Veliko razlogov je za to, med glavnimi seveda obveznosti naših sogovornikov, ki jih po svoje narekujejo tudi okoliščine, povezane s covid-19; Odpravljali smo se in dvakrat ali trikrat nam je to celo uspelo, na slovensko obalo, kjer smo lovili zadnje odbleske letošnjega poletja in prve prijaznosti nepričakovano božajočega začetka jeseni; Obiskali smo Koper, Piran in Portorož, kjer smo se pogovarjali z izjemnimi ustvarjalkami in ustvarjalci, malček bosi pa smo ostali pred pragom tistih, za katere smo pričakovali, da nam bodo odprtega srca in s kopico navdušujočih podatkov o učinkih sinergije, ki jo ustvarjajo kultura, umetnost in turizem, stopili nasproti s konkretnejšimi podatki in primerjavami. Tudi tokratno oddajo A propos: Kultura in umetnost, ki je šesta v zaporedju celoletnega niza devetih, smo pripravili v upanju, da jo bomo mogli podpreti – in kot kažejo zadnja sporočila od tam, se bo to tudi zgodilo – z javnimi sredstvi, za katere smo se uspešno potegovali na javnem medijskem razpisu Ministrstva za kulturo. Če smo se v času in po vsebini kar nekaj krat zataknili pred vrati tamkajšnjih občinskih organizmov, ki bi o rezultatih in sinergiji med kulturo in turizmom mogli vedeti največ pa nam je – kljub temu, da so bila v času našega obiska vrata visokošolskih in znanstvenih institucij še počitniško priprta – uspelo vstopiti skozi sodobno preddverje v tretje nadstropje Turistice, Fakultete za turistične študije Univerze na Primorskem; Naša sogovornica je bila gospa Milka Sinkovič, predavateljica in lektorica za nemški jezik, članica Katedre za kulturni turizem. Pogovor smo začeli z vprašanjem, do katere mere so sploh realna pričakovanja – v teoriji in izkustveno – da kultura in umetnost kakor koli vplivata na turizem, na turistični obisk? Kaj zares na Obali pomeni ta pojmovni par kultura in turizem? Nadaljujte z branjem →