Uredništvo

Zadnje objave

N`č mencat… Na neskončni Liffe bo treba. No, ta bo 28. in začne se čez tri tedne.

Dobre tri tedne pred ducatom festivalskih dni letošnjega Liffa je ekipa, ki ji načeljujeta Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma in Simon Popek, programski direktor ter ob Janini Pintar, neutrudni in na mnoga »liffovska« in druga opravila osredotočeni izvršni vodji promocijskih projektov, pripravila tradicionalno novinarsko predstavitev tokrat že osemindvajsetega Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala po vrsti; Izbor sedemindevetdesetih celovečercev in 17 kratkih filmov, razvrščenih v deset sekcij, oblikovanih po različnih vsebinskih, časovnih, geografskih in celo tehnično-tehnoloških kriterijih so ob prvih treh imenovanih na predstavitvi s svojimi nastopi opisovali tudi Matevž Jerman iz Društva za uveljavljanje kratkega filma Kraken, Sabina Briški Karlić, predstavnica zavoda Motovila, znotraj katerega vodi podprogram MEDIA v Centru Ustvarjalna Evropa v Sloveniji ter predstavnika Društva slovenskih producentov in podsekcije Prodorni producenti Marina Gumzi iz Nosorogov in Miha Černec iz Staragare; Med govorci je bil tudi Tomaž Jontes, direktor Tržnega komuniciranja za področje poslovnega trga pri Telekomu Slovenije; Telekom je namreč sponzor Liffa že 22 let, kar je v slovenski kulturni krajini menda velika redkost, če ne absolutna izjemnost in tudi glavna festivalska nagrada Vodomec je njegov prispevek. Nekaj ur po novinarski konferenci smo Simona Popka povabili v studio Radia KAOS; Predstavil nam je strukturo letošnjega programa in posebej nekatere vsebinske sklope in filme ter njihove ustvarjalce, postopke izbire in nekatere praktične informacije za lažjo odločitev in izbiro v bogati, raznoteri in kakovostni festivalski ponudbi. Festival bo uradno odprt v sredo osmega novembra s projekcijo italijansko-francosko-brazilsko produkcijo filma Pokliči me po svojem imenu ali morda, kot smo ugotovili v pogovoru s Simonom Popkom, “po tvojem imenu” režiserja Luce Guadagnina, zaključen pa v nedeljo, 19-ega novembra z razglasitvijo najboljših, podelitvijo nagrad in predvajanjem Zabave – ja, ne predolgega britanskega celovečerca v režiji Sally Potter in z izjemno igralsko zasedbo. Ob Vodomcu, nagradi režiserju najboljšega filma iz Perspektiv po izbiri mednarodne žirije, ki jo sestavljajo hrvaški filmski kritik, kurator in selektor Dragan Rubeša, Jessica Kiang, filmska kritičarka iz Berlina in Damjan Kozole, režiser, scenarist, član Evropske filmske akademije, bodo podelili tudi Nagrado občinstva. Nagrada FIPRESCI, ki jo bo izbrala mednarodna žirija svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev, Nagrada za najboljši kratki film, podeljuje jo domače visoko tehnološko podjetje TSE, d.o.o. in Nagrada mladinske žirije Kinotrip. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Dve nagradi Lutkovnemu gledališču Ljubljana

Na 17. festivalu uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica je bilo Lutkovno gledališče Ljubljana nagrajeno kar dvakrat, in sicer za najboljšo predstavo z naslovom Medved in mali, ki jo je režirala Ivana Djilas ter za najboljšo mladinsko predstavo z naslovom Nekoč, ko nas ni bilo več, ki jo je režirala Anja Suša. #kultura Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Kronika minule noči

V zadnjih 24 urah so policisti posredovali 441-krat. Med drugim so obravnavali 114 prometnih nesreč, 57 kršitev javnega reda in miru ter 72 kaznivih dejanj. Med drugim so med kaznivimi dejanji obravnavali 31 vlomov in 28 tatvin, zaradi hujših kršitev cestnoprometnih predpisov so zasegli 8 vozil. #kronika Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

A propos… Kultura in gospodarstvo: dr. Bojan Dobovšek o zlorabah v likovni umetnosti

Oddajo A propos; Kultura in gospodarstvo, ki je del istoimenskega projekta s skoraj dvema ducatoma oddaj in s katerim smo uspešno kanddidirali za sredstva iz javnega medijskega razpisa Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, smo tokrat pripravili drugače, kot določa njen osnovni koncept. Načrtovali smo, da bo gospod Bojan Dobovšek naš tretji sogovornik v oddaji, v kateri nameravamo obravnavati razmerja med kulturo in gospodarstvom na področju likovnega ustvarjanja, kar bi bilo po svoje tudi zunaj okvirnega načrta oddaj, saj bi pogovor z njim uporabili kot neke vrste komentar ali vsaj kot odmev na pogovor s predstavnikoma likovne umetnosti, akademskim slikarjem – na eni in – človekom na visokem položaju ene do gospodarskih družb, ki tvorno sodeluje s tem delom kulturnega in umetniškega ustvarjanja pri nas – na drugi strani. Zaradi obveznosti teh dveh glavnih sogovornikov in po zahtevnemu usklajevanju terminov za oddajo smo morali načrt spremeniti; Z njima se bomo srečali v našem studiu – najverjetneje v že prihodnjem tednu v samostojno pripravljenem pogovoru in posebej pripravljeni oddaji A propos; Kultura in gospodarstvo. Doktor kriminalističnih ved Bojan Dobovšek se je z umetnostjo srečeval že v rani mladosti, ko je kot fantič spremljal očeta na deloviščih, kjer so obnavljali ali vzdrževali stenske poslikave, freske in likovno opremo bodisi v uradih in palačah takratne oblasti, bodisi v muzejih, zgodovinskih zgradbah in sakralnih objektih; Zato najbrž ni presenetljivo, da je bil njegov prvi poklic restavratorstvo; Z umetnostjo pa se je srečeval in se še srečuje kot diplomirani pravnik in doktor znanosti ter raziskovalec na področju kriminologije in forenzike na področju gospodarskega kriminala v tranzicijskih okoliščinah. Potem, ko se je razšel s SMC, na katere listi je bil izvoljen v Državni zbor RS in ko je kasneje izstopil tudi iz njene poslanske skupine, je postal vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev, ki trenutno šteje štiri člane. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , ,

S Ksenijo Viktorja Parme in Carmino Burano Carla Orffa v novo operno sezono

Nocoj bo v SNG Opera in balet Ljubljana zanimiv glasbeni in glasbeno baletni večer; Uprizorili bodo opero v enem dejanju slovenskega avtorja Viktorja Parme Ksenija in scensko kantato Carla Orffa Carmina Burana. Avtorstvo libreta za Ksenijo gre kar trem mojstrom literarnega in prevajalskega peresa za uglasbitve iz različnih obdobij – skladateljevima sodobnikoma iz preloma 19 v 20 stoletje Franu Goestlu in Antonu Funtku ter več kot pol stoletja mlajšemu Pavlu Oblaku. Viktor Parma je po oceni poznavalcev – če se opremo na gradiva iz gledališkega lista in posebej na zapis Veronike Brvar, bil »skladatelj, ki je tlakoval pot operni ustvarjalnosti na Slovenskem; Pisal je opere, operete in bil cenjen ustvarjalec scenske glasbe.«

Opera v treh dejanjih Urh, grof Celjski iz leta 1894 je prvo operno delo Viktorja Parme; Njegov biograf Paolo Petronio dokazuje, da bi jo morali v slovenski glasbeni zgodovini upravičeno imenovati za prvo slovensko opero, saj je nastala pred predelavo Foersterjeve operete Gorenjski slavček v opero, uprizorjeno 1896, smo še prebrali v novinarskih gradivih; Po opernemu prvencu je Viktor Parma namreč leta 1896 zložil tokrat, po 15 letih znova uprizorjeno enodejanko Ksenija in še tri opere, od katerih zadnja ni dokončana, pet operet v treh dejanjih in precej glasbe za gledališke predstave. Pred premiero smo k pogovoru za Radio KAOS povabili prvaka ljubljanske opere Jožeta Vidica, ki v Kseniji nastopa v vlogi Viteza, ljubosumnega in hudobnega brata meniha Aleksija, ki ga je upodobil Branko Robinšak. Vitez na koncu ne zmore ljubezni ne do prelestne naslovne junakinje, ne do brata; njegovo dejanje je dokončno, meč pa morilsko orožje; v Carmini Burani pa Vidic nastopa v »vlogi« in z glasom Baritona, kakopak. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: