Uredništvo

Zadnje objave

A propos… Kultura in gospodarstvo: Plečnikovi mojstrovini – gledališče in zavarovalnica – SMG in ZT

Tibor Mihelič Sayed, direktorSMG: Sezono 2017-2018 označuje pomensko poslovenjeno in deloma prirejeno sporočilo skupine Radiohead s pesmijo No Alarms and no Surprises – Vse lepo in prav; Slovenci, tudi ko izrečemo kaj takega, zaradi nekakšnega nihilističnega odnosa tudi do izjemnih stvari in dosežkov, pogosto dodamo besedico, »ampak«, ki je s tem postala fraza. Nihilizmu, črnogledosti se v SMG v celoti odrekamo… Iskreno mislim, da biti Slovenec ni slabo in na to sem ponosen. V repertoarju te sezone na ironičen in tudi samoironičen način obravnavamo prav to črnogledost. Igrali bomo svetlobo. Našo metodo ustvarjanja programa bi lahko označli kot subverzivno afirmacijo, ki je v umetnosti pogosto uporabljena. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Zgodovina prihodnosti v dveh zvezkih o JV Evropi, tudi o naših krajih in ljudeh.

Sredi tedna je bila v Muzeju novejše zgodovine predstavitev dveh zvezkov zgodovine Jugovzhodne Evrope v angleškem jeziku, ki ju je izdal Center za demokracijo in spravov v JV Evropi – Center for Democracy and Reconciliation in Southeast Europe (CDRSEE); Sodelovali so nekateri avtorji in uredniki, ter predstavniki tega centra in ustanove Friedrich Ebert (Friedrich Ebert Stiftung), med njimi Max Brändle, direktor regijskega urada za Slovenijo in Hrvaško, ki je v otvoritvenem nagovoru opozoril na pomembnost sodelovanja pri raziskovanju in pedagoškem delu na področju zgodovine kot glavnega projekta za doseganje sprave in njenega bistva za demokratični razvoj v regiji – danes in v prihodnosti; O pomenu, strokovnih parametrih in uporabnosti knjig tudi pri pedagoškem delu je govoril dr. Peter Vodopivec. Knjigi The Cold War – Hladna vojna 1944-1990 in Wars, Divisions Integration – Vojne, delitve povezanosti 1990-2008 sta namenjeni srednješolskemu in univerzitetnemu izobraževanju ter širši publiki; Prinašata obsežen pregled zgodovine 15 držav Jugovzhodne Evrope od Slovenije do Cipra; To je, kakor zagotavljajo pri založniku in izdajatelju, doslej prvi celoviti prikaz zgodovine regije v razponu skoraj sedmih desetletij, ki temelji na izvirnih arhivskih in časopisnih virih, statističnih podatkih, fotografskem in drugem gradivu iz nacionalnih arhivov, knjižnic in drugih institucij. Za Radio KAOS smo se o tem mednarodnem založniškem podvigu pogovarjali z enim od glavnih avtorjev, prof. dr. Božom Repetom. Knjigi, ki sta bili prvič predstavljeni pred letom dni v evropskem parlamentu, ki je projekt tudi podprl, obsegata skoraj 600 strani; z dokumenti, ilustracijami, fotografijami, definicijami, ključnimi gesli, kronologijami, zemljevidi in na druge načine prikazujeta turbulentno zgodovino Jugovzhodne Evrope od leta 1944 do leta 2008. Ob našem sogovorniku prof. Repetu so nekateri glavni pisci in uredniki sodelovali tudi na ljubljanski predstavitvi. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

A propos… Kultura in gospodarstvo: v Trstu s Kovačičem, Lisjakom in Pisonom

Z ekipo oddaje A propos; Kultura in gospodarstvo smo pred dvema tednoma obiskali Trst, kjer smo skušali poiskati čim več informacij in vsebine, ki povezujejo in hkrati omogočajo kulturno delovanje Slovencev v Italiji; Okoliščine za delovanje slovenskih kulturnih institucij, skupin ali posameznih kulturnih ustvarjalcev in umetnikov so seveda drugačne kot v Sloveniji; vsaj kar zadeva ustvarjanje pogojev za delovanje uradnih manjšinskih kulturnih institucij, sta najbolj odgovorni Republika Italija in Republika Slovenija, vendar brez pomoči – recimo mu – tudi manjšinjskega gospodarstva, bi bila kakovost in razsežnost kulturnega udejstvovanja in umetniškega ustvarjanja Slovencev v Italiji, zagotovo manj izrazita in bistveno skromnejša; Tudi ta oddaja, v kateri govorimo o povezanosti in odvisnosti kulturnih in umetniških ustanov, organizacij, ansamblov ali posameznih ustvarjalcev od razumevanja podjetij na eni – in zanimanju gospodarskih subjektov za kulturo in umetnost – na drugi strani, sodi v projekt skoraj dveh ducatov takih oddaj, ki je podprt tudi z javnim denarjem iz medijskega razpisa Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. Tam smo bili na dan, ko sta bila v Trstu vsaj dva – za Slovence v Italiji in za Slovenijo – pomembna dogodka. V poslopju Pomorske postaje je Slovensko deželno gospodarsko združenje pripravilo Alpe Adria Poslovni forum, ki so se ga udeležili gospodarstveniki iz Slovenije in Italije ter seveda tudi mnogi, ki pripadajo slovenski narodnostni manjšini v Italiji; To je bila sijajna priložnost za pogovor z našim prvim sogovornikom v oddaji, predsednikom Zadružne kraške banke, ki ima sedež na Opčinah nad Trstom, Adrianom Kovačičem, ki zanesljivo dobro pozna gospodarstvo in gospodarske dejavnosti slovenske manjšine in družbeno ter kulturno življenje Slovencev v Italiji; Naš drugi sogovornik je Martin Lisjak, ki je v Slovenski kulturno-gospodarski zvezi izvrsten poznavalec in organizator tudi kulturnega življenja in delovanja Slovencev v Trstu, Furlaniji Julijski krajini pa tudi drugod v Italiji, ker pa je Slovensko stalno gledališče v Trstu prav ta večer pripravilo Resnico, komedijo, ki je pravzaprav drama ali dramo, ki se bere in sliši kot komedija, sodobnega francoskega, pravzaprav alzaškega dramatika Floriana Zellerja, v režiji slovenskega režiserja Alena Jelena, smo se ustavili tudi na ulici Petronio 4; Po premieri se je ponudila tudi možnost za pogovor z režiserjem, svoj čas tudi dramskim igralcem in dramatikom Igorjem Pisonom, ki je poleti prevzel mesto umetniškega koordinatorja Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Alpe Adria Gospodarskega foruma, kjer so govorili tudi o sodelovanju podjetij in investiranju v tem geografskem območju ter o razvojnih priložnostih tržaškega in koprskega pristanišča, so se udeležili tudi predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Niko Tenze, tržaški župan Roberto Dipiazza, Antonio Paoleti iz tamkajšnje zbornice, Branko Meh v imenu slovenske obrtne zbornice ter predstavniki GZS in gospodarskega ministrstva iz Ljubljane ter celo Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zbornice v Celovcu in mnogi drugi gospodarstveniki in gospodarstvenice regije Alpe Adria. Del programa je povezoval predsednik italijansko-slovenskega foruma Jurij Giacomelli, s sodelavci pa se ga je udeležil tudi generalni konzul Republike Slovenije v Trstu veleposlanik Vojko Volk. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Dr. Bojan Dobovšek, Dobra država, nova politična stranka. In nov premier?

Začelo se je z Zavodom Dobra država v okviru katerega je pred več kot letom dni nastala pobuda, da bi ob – upamo misliti – pomanjkanju ustvarjalnih idej so ji rekli kar »civilna pobuda«, minulo soboto nastala nova stranka; Dobra država; Zdi se nekam izpraznjeno ali vsaj neresnično, precej fiktivno ime za organizacijsko formo kot jo more ponuditi politična stranka ali država; Bili bi pripravljen verjeti, da je bilo v igri tudi ime »Boljša država«, ki bi zvenela bolj stvarno, bolj resnično, pravzaprav – uresničljivo; Pa še znanim in preskušenim vzorom bi se približali – če jih omenimo nekaj, ki so (bile ali bodo znova) označene s kraticami SMC, ZAB, LZJ, LMŠ in še katero bi se najbrž našlo. SBD bi se mogla glasiti ta kratica; A bi bila v ostrem nasprotju s programom, kot smo ga lahko slišali minulo soboto v Cankarjevem domu, na Vrhniki, v dvorani, ki v parterju sprejme okrog 150 ljudi, na balkonu pa vsaj še pol toliko. In parter je bil polno zaseden. Stranka Boljša država, ki bi se kot kratica lahko brala tudi kot stranka Bojana Dobovška, seveda ne bi bila Stranka Dobra država; S programom bi ta poskus bil za silo celo kompatibilen, z izkušnjo našega sogovornika, zdaj že predsednika stranke, do sobote pa »zgolj« od SMC odbeglega poslanca, z izkušnjo torej, s katero se je srečal med akademskim študijem in raziskovanjem v Nemčiji, pa ne; Sploh ne. Tudi o tem nam je pripovedoval Bojan Dobovšek, zdaj že tri dni predsednik SDD. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Fassbinderjevo antigledališče na Mali sceni MGL: Demokracija kot drama in žur.

Kri na mačjem vratu je naslov drame Rainerja Wernerja Fassbinderja iz leta 1971, ki bo premierno uprizorjena nocoj na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega; Z vesolja se na naš planet spusti tujka ter privzame ime stripovske junakinje Phoebe Zeitgeist iz šestdesetih let in se odpravi med ljudi; Od vsakega Zemljana si zapomni nekaj besed, kakšen stavek ali misel; Ko se nazadnje z vsemi skupaj znajde na zabavi in jih končno ogovori z njihovimi lastnimi besedami, se sooči s komičnimi nesporazumi, tragičnim nerazumevanjem, zaničevanjem in popolno brezbrižnostjo. Drama pač; In žur; Kakor za koga, pač. O prvič pri nas uprizorjeni drami tega nemškega avtorja smo se neposredno po novinarski konferenci nekaj dni pred premiero pogovarjali z režiserko Ivano Djilas in še dvema soustvarjalcema predstave – koreografinjo Mašo Kagao Knez in Muratom, avtorjem in hkrati izvajalcem glasbe, kot jo je na naših odrih še ni bilo slišati in videti. Delo je prevedel Milan Štefe, dramaturginja uprizoritve je Ira Ratej, za likovno podobo so poskrbeli scenografka Nastja Miheljak, kostumografka Jelena Proković in oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik, lektorica pa je bila Barbara Rogelj. Igrajo Tina Potočnik Vrhovnik, Mojca Funkl, Anuša Kodelja iz AGRFT, Karin Komljanec, Bernarda Oman, Gaber K. Trseglav, Matic Lukšič, Gregor Gruden ter kot gostje Tomo Tomšič, Žan Perko in že večkrat omenjni Murat. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

A propos… Kultura in gospodarstvo: Sotošek Štular in Škrabec; Opera, balet in Riko

V tokratni oddaji A propos; Kultura in gospodarstvo, ki je del celoletnega projekta Radia KAOS, s katerim smo na javnem medijskem razpisu uspeli pridobiti podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, sta naša sogovornika Janez Škrabec in Peter Sotošek Štular; Gospoda Škrabca vsaj tem uvodu najbrž ni treba posebej predstavljati; Njegov priimek je neločljivo in tudi že skozi izročilo, gospodarski in kulturni razvoj kraja, povezan z Ribnico in tamkajšnjim, ja, lahko rečemo, že kar sinonimom za ta kraj, pojetjem Riko in seveda s pojmom, ki večplastno opisuje našega sogovornika: filantrop! Gospod Sotošek Štular pa je tisti človek, ki je v treh letih ravnateljskega mandata uspel SNG Opero in balet Ljubljana po mnogih negotovih, turbolentnih letih znova utiriti na pot spoštovanja vredne nacionalne umetniške ustanove z mnogimi ustvarjalnimi, raziskovalnimi in razvojnimi potenciali te zahtevne glasbeno-gledališke umetnosti; Pogovora sta bila zaradi cele vrste okoliščin, posneta v raztežaju pol-četrtega meseca, tako da je ta oddaja kot celota do prve objave nastajala več kot 120 dni; V uredništvu smo namreč vztrajali, da v tej oddaji nastopita skupaj prav ta dva sogovornika; Zakaj tako, povemo v nadaljevanju oddaje, ki jo začenjamo s pogovorom z gospodom Petrom Sotoškom Štularjem. Neposredni povod, da smo vztrajali pri imenu gospoda Janeza Škrabca, direktorja podjetja Riko, je bil, kot v pogovoru z gospodom Sotoškom Štularjem ne boste ali niste slišali, njegov predlog, da za drugega sogovornika v tej oddaji skušamo pridobiti prav gospoda Škrabca, ki je sedež Rika že dolgo tega preselil v Ljubljano, on pa je domača kraja – najprej Ribnico, potem Ljubljano, končno zamenjal z vilo na Bledu, Po oddaji, zunaj etra, torej v »offu« pa je med morebitnimi imeni, ki s svojim podjetjem podpirajo kulturo in umetnost oziroma ustanove, ansamble ali posameznike, ki ustvarjajo na tem področju in ki bi lahko sodelovala v tej oddaji, takoj zazvenelo Škrabčevo ime. Namreč, kot nalašč je prav na dan, ko smo se pogovarjali s Petrom Sotoškom Štularjem, ki, kot boste slišali, ne želi biti več ravnatelj »njegove« nacionalne ustanove ali javnega zavoda, če hočete, so bili objavljeni rezultati raziskave podjetja Kline & Partner o najuglednejših slovenskih direktorjih, kjer je direktor Rika zasedel tretje mesto, pred dobrim mesecem pa je bil deležen tudi naziva Manager leta 2017! In to je bila pravzaprav tudi iztočnica za drugi pogovor v tej oddaji, za pogovor s človekom, ki za razliko od mnogih misli, da le uspešno podjetništvo, se pravi dobiček, lahko potegne svet iz krize, pri čemer rad parafrazira svetovnega teoretika ekonomije Paula Krugmana, da nam bo to uspelo z zelenimi tehnologijami. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Znova Martinovanje v Ljubljani potem pa še 20. Slovenski festival vin in 10. Festival kulinarike

Dvajseti Slovenski festival vin in 10. Festival kulinarike bo 17. in 18. novembra v Ljubljani, že to soboto pa bo na Stritarjevi ulici in pred Magistratom potekala druga od letošnjih dveh izdaj Martinovanja v okviru letošnjih prireditev Ljubljanska vinska pot. Letošnji festival bo ob tem jubileju uresničil tisto, kar se je zdelo neuresničljivo – združil bo slovenski vinsko sceno, ki je rasla, se razvijala in živela z in ob festivalu. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: