Tudi v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica so se, no saj veliko izbire niso imeli, prilagodili razmeram, ki sta jih za kulturo in umetnost, za gledališča pa še posebej, vzpostavili zdravstvena stroka in vlada; Delajo nekaj, kar naj bi bilo virtualno gledališče. Predstave pa so čisto prave, ne umišljene, namišljene ali – če je izraz sploh pravi – virtualne; Virtualne so za občinstvo, ki pa je tudi čisto pravo. Torej, kaj je tu virtualnega? Tisto vmes, česar ni; Polno zasedeno je to gledališče, saj vsi sedimo na sredini prve vrste. Te dni pripravljajo premiero črne komedije avtorja Gura Korena 5 kil sladkorja; Za črne, zamaskirane čase je črna komedija bržčas kar prava odločitev, čeravno, se tisto, kar je črnega, nanaša na čase, ki presegajo obdobje druge svetovne vojne, ko so nacisti in njihovi podrepniki v zločinskem nacionalsocialističnem programu znanem kot Holokavst pobili šest milijonov Judov, Romov, Slovanov, pa tudi komuniste in mnoge druge drugače, nenacistično, svobodomiselno misleče ljudi. Nadaljujte z branjem →
Zadnje objave
HaShoah: 27. januar; Svetovni poklon šoi, žrtvam genocida; domala dokončne upepelitve, požiga evropskih Judov
|
Holokavst je besedna, sestavljenka, utemeljena v grščini; holókaustos: hólos, »celota« in kaustós, »zažgan«; Z njo označujemo nacistični program iztrebljenja evropskih Judov; rekli so mu tudi Endlösung, dokončna rešitev; Med šestimi milijoni žrtev tega nacističnega pogroma so bili tudi pripadniki manjvrednih, arijski rasi nedostojnih, nezaželenih in narodnostno (etnično, plemensko) ali nazorsko sovražnih skupin kot so Slovani, Romi, invalidi, Jehovove priče, komunisti, homoseksualci. Sredi dne, ko so se po Svetu, Evropi in tudi pri nas vrstile spominske slovesnosti v spomin in opomin na žrtve holokavsta, bi sicer pričakovali, da je s predsednikom države ob polaganju venca na judovskem pokopališču v Dolgi vasi tudi naš sogovornik, ki smo ga srečali ob Prešernovem spomeniku, v Ljubljani; Na dnu ulice, ki se začne z v tla vpisano sedmo kitico Zdravljice, smo Roberta Waltla, direktorja Judovskega kulturnega centra v Ljubljani vprašali, zakaj holokavst obeležujemo s svetovnim dnevom spomina, enkrat v letu, saj gre vendar za grozoto, ki bi nas morala pretresati in opominjati sleherni dan, tako rekoč vsak trenutek? V Sloveniji imamo že od nekdaj, še iz časov, ko še nismo bili nacija, nek poseben, vsaj bipolaren, če še bolj raznoter odnos do judovstva, do židovstva; kako to in kako je s tem danes? Precej podobno kot marsikje drugod po Evropi, le da je zaradi majhnosti naroda in judovske skupnosti pri nas to vprašanje manj izpostavljeno. Kako to, da je največ judovskih ostalin, kulturne in druge dediščine prav v Lendavi smo še vprašali gospoda Waltla, sicer tudi gledališčnika in direktorja ljubljanskega Mini teatra? Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Novoletno voščilo? Tudi. Zagotovo pa velika želja mnogih… Vseh?
|
Minilo bo to, prav nič po naši krivdi – pri tem mislim na uredništvo Radia KAOS – kaotično leto 2020. No, tako to vidimo mi. To nesrečno leto bo mimo, vendar, če parafraziramo Youvala Noaha Hararija s konca njegovih Enaindvajsetih nasvetov za enaindvajseto stoletje, se strupi tega iztekajočega se leta še niso iztekli, izpareli, posušili. In se še nekaj časa ne bodo. S televizijskimi oddajami je ljudi lažje preslepiti, kot pa z jamskimi slikami in algoritmi bodo ljudem preprečili, da opazujejo, spoznajo resnico o sebi…
Nekaj malega časa nam je še ostalo, pravi Harari, da ugotovimo, kdo smo v resnici in najbolje bo, da to naredimo zdaj. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
A propos: Kultura in turizem; Sax GO, Klopotec, Radol’ca, Okarina in Štala
|
To je letošnja zadnja oddaja iz kroga devetih, kolikor smo jih načrtovali pred več kot letom dni, to je v času, ko je bil nek virus s čudnim kraljevskim imenom še tam daleč za devetimi gorami, devetimi vodami in onkraj – Kitajskega zidu. Kronskemu virusu je skoraj uspelo, da razje tudi naš načrt a smo ga, vsaj doslej uspeli zadržati na robu digitalnega sveta. Nekaj intervjujev nam je uspelo vendarle uspelo opraviti iz oči v oči, ali kot zapiše sloviti svetovni fotograf Henri Cartier-Bresson Tête à tête. O njem in njegovi razstavi je Radio KAOS govoril zunaj projekta s skupnim naslovom A propos: Kultura in umetnost, katerega del je tudi ta oddaja, ki je nastal s pomočjo denarja, ki ga je Ministrstvo za kulturo dodalo na javnem medijskem razpisu uspešnim projektom.
Velika spodbuda v to smer, da bi Slovenija tudi zares bila država kulture, je zagotovo izredna potreba po kulturnem turizmu, kulturni ponudbi, kar bi obogatilo turistično doživljanje naše dežele. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: A propos
A propos: Kultura in turizem; Raznolikosti in izjemnosti Prekmurja in Bleda
|
S predzadnjo oddajo A propos: Kultura in turizem smo se podali v Lendavske gorice, od tam pa mimo Vinaruima, skozi razstavišča Galerije muzeja Lendava, prek bližnje s kulturnimi dogodki bogate Murske Sobote in razstave Lojzeta Logarja v tamkajšnji galeriji do turističnega in tradicionalno s kulturo (in turisti) napolnjenega Bleda. No, do letošnjega marca je bilo tako. Zdaj je vse drugače. Obiskali smo torej Prekmurje in Bled. Drugega poznamo kot turistični biser, prvo pa to še postaja – tudi s pomočjo premišljeno izbranih kulturnih vsebin in umetnosti. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: A propos
Podelitev nagrad na 31. Liffe
|
Ta večer so na sklepni virtualni prireditvi 31. Liffa razglasili letošnje dobitnike nagrad. Sklepno prireditev si lahko ogledate na spletni strani Liffa, facebook strani Liffa in Cankarjevega doma ter Youtube kanalu Cankarjevega doma. Vodomec je podeljen Sadežem pozabe, grško-poljski koprodukciji režiserja Kristosa Nikou-a. Žirija, ki jo sestavljajo Zdravko Duša, Marina Gumzi in Ženja Leiler je obrazložila, da so Sadeži pozabe grenko-sladka, z nekaj prefinjenimi zamahi absurda v suvereno celoto oblikovana zgodba o brisanju in pisanju bolečih osebnih spominov, ki jo lahko beremo tudi kot aktualno parabolo o prostovoljni družbeni amneziji. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Zlo ne obstaja – ali Kaj pomeni smrtna kazen
|
Družinski mož vstaja ob treh zjutraj, da gre lahko na delo in prehrani svojo družino. Vojak pobegne iz vojašnice. Ljubimec zaprosi za tri dni dopusta, da lahko vidi svoji izvoljenko. Moški pred smrtjo želi videti svojega zamolčanega otroka. Štiri zgodbe ali ena sama? Nadaljujte z branjem →