Odločitev,
da Cankarja tudi potem, ko so raznovrstni, še najbolj literarni, gledališki pa
televizijski in radijski ter še vsemogoči drugovrstni pokloni njegovemu
literarnemu geniju in predanosti slovenstvu, po letu dni od stoletice njegove
smrti končno izzveneli, uvrstijo na veliki oder Mestnega gledališča
ljubljanskega, velja vsekakor pozdraviti. Vsaj tak občutek nas preveva, še
preden smo predstavo videli. Dokaj podrobno, seveda brez tistega, kar nas vedno
znova zanima in na kar venomer v (vseh) gledališčih na takih predstavitvah
odgovarjajo, je, da si je pač treba prej ogledati predstavo. Kakopak. Za to smo
se (tudi) v tej napovedi premiere komedije Za narodov blagor odločili za
posredovanje tistega, kar je bilo tam, v predprostoru dvorane z velikim odrom
povedanega. Nadaljujte z branjem →
Zadnje objave
Polsestra začenja turnejo po Sloveniji. V sredo zvečer prvič v Kinodvoru.
|
Z režiserjem Damjanom Kozoletom smo se
pogovarjali v torek popoldne, dan preden se v Kinodvoru začenjajo projekcije
njegovega filma Polsestra. Soscenaristi filma so ob Kozoletu še Urša Menart in
Ognjen Sviličić, direktor fotografije je Miladin Čolaković, oblikovalka
scenografije Neža Zinajić, oblikovalka kostumov Katja Hrobat, oblikovalka maske
Mojca Gorogranc Petrushevska, montažerja Jurij Moškon in Atanas Geogijev,
oblikovalca zvoka Julij Zornik in Igor Popovski, direktor filma Mitja
Kozamernik in producent Danijel Hočevar iz produkcijske hiše Vertigo; Sredino
projekcijo, ki sicer sodi v niz dogodkov s nskupnim naslovom Premiera
slovenskega filma, to je dobre dve leti stara pobuda Cankarjevega doma in
mestnega kina Kinodvor, da prirejata slavnostne premiere namenjene promociji in
večji dostopnosti slovenskega filma, so v Slovenskem filmskem centru označili
kot premiero, no, slovensko premiero, kar sicer ne drži povsem a je to manj
pomembno dejstvo, ki ga je natačneje pojasnil Damijan Kozole v pogovoru z
Andrejem Pengovom. Sicer pa je film doživel svetovno premiero v uradnem tekmovalnem programu festivala v Karlovih Varih; izjemno dobro sprejet, z reakcijami publike »na odprti sceni« je bil tudi na sarajevskem festivalu, na portoroškem Festivalu slovenskega filma pa je doživel zares prvo slovensko javno predvajanje in – dobil vesno za najboljšo žensko vlogo, ki je pripadla eni od obeh glavnih igralk Lizi Marijini; Ob njej je v povsem enakovredni glavni vlogi nastopila tudi naša oktobrska sogovornica v oddaji A propos: Slovenska umetnost prek meja Urša Menart, za katero Kozole pravi, da je vlogo prve od pol sester prav tako odigrala sijajno. Zgodba o tem, kako jo je uspel prepričati, da prevzame to nalogo, je vsekakor vredna pozornosti in tudi o tem je tekel torkov popoldanski pogovor v našem studiu. Nekaj negotovosti v tem pogovoru je povzročila statistika, saj smo zatrjevali, da je to njegov trinajsti film, on jih »prizna« samo enajst, ampak ja, ne ena ne druga številka nista dokončni. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Družinski mijauzikl Obuti maček po Rozi – V Ljubljani in Kopru
|
Koprodukcija Mladinskega gledališča in Gledališča Koper nam
ob zaključku leta in začetku novega prinaša družinski mijauzikl Obuti Maček,
otroško zgodbo, ki jo je za odrske deske omenjenih dveh gledališč priredil
Andrej Rozman Roza. Glasba predstave za gledalce od sedmega do 107. leta je
izvirno slovenska in jo podpisujeta Nana Forte in Jure Ivanušič. Premiera se je
zgodila v prvi polovici decembra, v letošnjem letu pa lahko še ujamete
ponovitve (v Ljubljani in v Kopru) Tauferjeve uprizoritve zgodbe o zvestem
mačku, ki gospodarju pomaga s svojo iznajdljivostjo. Nekaj malega smo lahko
ujeli tudi na tiskovni konferenci v začetku decembra. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
A propos: Slovenska umetnost prek meja; Mednarodna likovna kolonija v Monoštru – tudi za gospodarski razvoj manjšine v Porabju.
|
To je Radio KAOS in
sklepna oddaja A propos iz letošnjega niza Slovenska umetnost prek meja, ki smo
jo pripravili tudi s pomočjo denarja, ki ga je zagotovilo Ministrstvo za
kulturo Republike Slovenije prek tako imenovanega medijskega razpisa. Nastajala
je kar dobre štiri mesece, tudi zato, ker smo z njeno vsebino ciljali na
tradicionalno druženje likovnih ustvarjalcev, 18_mednarodno kolonijo v
Mnonoštru, središču Slovencev, ki živijo v Porabju na Madžarskem; To srečanje
likovnih ustvarjalcev se je začelo v prvi dekadi avgusta, trajalo je deset dni,
sklenilo se je otvoritvijo razstave sredi novembra, končuje pa se čez nekaj
dni, v prvem tednu po Novem letu, ko bodo razstavo v Slovenskem
kulturnem in informacijskem centru v Monoštru tudi zaprli in tamkajšnji
galerijski prostor pripravili za nov umetniški dogodek. V oddaji smo se
pogovarjali z dvema sogovornicama in štirimi sogovorniki; vsi so ali pa so bili
neposredno vpeti v to mednarodno odmevno kreativno dogajanje, življenje in
ustvarjanje Slovencev prek meje; Narodnostna statistika in dejstva v številkah
so na prvi pogled vse prej kot spodbudna, vendar so dobra podlaga za učinkovito
organiziranje življenja slovenske skupnosti v Porabju; V spletni različici
oddaje navajamo nekaj več podatkov, o katerih, vsak s svojimi poudarki,
govorijo tudi naši sogovorniki, sodelujoči v oddaji. Porabski Slovenci so manjšina, ki živi v vaseh južno od Monoštra na ozemlju današnje Madžarske, ob ali do reke Rabe, med avstrijsko in slovensko mejo. Po madžarskem popisu prebivalstva iz leta 2001 jih je 3.108 govorilo slovensko, 3.429 pa jih je navedlo, da so slovenskega porekla (povzeto po Wikipedii). Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: A propos
Silvestrski gala v Operi – od zgodnjega večera do ranega jutra
|
Zadnji
petek v tem letu so v ljubljanski operno-baletni hiši vstopili v sklepni del
priprav in zaključnih vaj za Silvestrski gala večer, na začetku iztekajočega se
tedna pa smo v studiu Radia KAOS gostili ključna moža, ki so jima naložili
oblikovanje tega, kot pravijo, razkošnega dogodka ob koncu leta in ki
zagotavljata, da bo letošnja najdaljša noč v letu na odru SNG Opera in balet
Ljubljana še bolj bleščeča kot kdaj koli prej. Nekaj
pomembnih podrobnosti o pripravah, programu in poteku tega projekta, v katerega
so vključeni domala prav vsi iz vseh treh umetniških korpusov ter iz podpornih
in vodstvenih služb te glavne operne in baletne ustanove pri nas, sta, poebej
za Radio KAOS predstavila Branko Robinšak
in Petar Đorčevski, ki v tem času po pooblastilu v.d. ravnatelja opravljata
delo umetniških vodij opere in baleta; Z njima sem se pogovarjal Andrej Pengov,
Urša Pengov Bitenc pa je poskrbela za zvok, sliko in režijo. Vir v prispevku
objavljenih fotografij s posameznih predstav, katerih posamezni deli bodo
uvrščeni v ta silvestrski program, je arhiv SNG Opera in balet Ljubljana,
zvečine z avtorskim podpisom mojstrice Darje Štravs Tisu; izjema je fotografija
dirigentke Yi-Chen Lin, ki je, domnevamo, iz njenega osebnega arhiva. Za
spletno rabo pa smo se v nadaljevanju oprli na besedilo, kot so ga ob promociji
razkošnega Silvestrskega gala v SNG Opera in balet Ljubljana zapisali prav tam. Branko
Robinšak in Petar Đorčevski sta oblikovala všečen operno-baletni program z
znanimi opernimi napevi in plesnimi odlomki, ki se jim občinstvo ne bo moglo
upreti. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Drama Akustika, zadnja nedelja 2019: Twist, Bossa de Novo. Ko pomen zveni in zven pomeni.
|
Ob robu pogovora s Sašom Tabakovićem,
ki je z recitalom Pesmi z drugega brega in z izjemnimi instrumentalisti Janezom Dovčem, Boštjanom Gombačem, Goranom
Krmacem, Vasilijem Centrihom in Robertom
Piklom minulo nedeljo prevzel publiko dobro napolnjenega parterja in
prve balkonske etaže v SNG Drama Ljubljana,
smo že napovedali Twist. Prihodnjo, to je zadnjo nedeljo v tem letu, devetindvajsetega
decembra, bo namreč prav tam, na velikem Draminem odru nastopila skupina Bossa
de Novo, ki je ta koncert poimenovala kar z naslovom njihovega novega albuma;
Twist pa je tudi naslov skladbe, ki jo je že davnega leta 1991, morda 1992
takrat z naslovom Paseando Waltzuglasbil
Mitja Vrhovnik Smrekar; Zgodba te
skladbe sega v ustvarjanje Pograjčeve plesno-gledališke skupine Betontanc in
njeno potovanje po Ameriki, Latinski Ameriki in posebej na neko nenavadno
snemanje na Kubi; Na to kompozicijo je Milan Kleč napisal besedilo, ki je potem
dobila naslov Twist; To je bila tudi zadnja, pesem, ki jo je posnela Marjana
Deržaj. O tej nenavadni poti in okoliščinah v katerih je nastala in se
oblikovala ta pesem nam je v pričujočem pogovoru pripovedoval vokalist,
tolkalist in prvi človek, vodja skupine Bossa de Novo Primož Vitez. Tokrat ne bodo peli v španščini, v
portugalščini in še vsaj štirih jezikih pač. Poleg nekaterih manj znanih
brazilskih skladb je skupina na novo ploščo in na repertoar nedeljskega
koncerta uvrstila tudi nekaj slovenskih skladb ter nekaj novih prevodov že
znanih francoskih, brazilskih in ameriških pesmi. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
A propos: Slovenska umetnost prek meja; Galerija Šikoronja. Rožek, takoj za mejo.
|
To je
oddaja A propos: Slovenska umetnost prek meja; V uredništvu in produkcijskih
enotah Radia KAOS je nastajala vse od julija pa do danes, ko smo jo s pomočjo
javnega denarja, ki ga prek javnega medijskega razpisa zagotavlja Ministrstvo
za kuturo RS, obiskali slovensko vasico na avstrijskem Koroškem Rožek, nedaleč
za mejo, blizu Karavanškega predora, rahlo s poti v smeri Beljaka; Tam je v
idiličnem okolju na nekakšnem otoku med strugo
in rokavom Drave pravljična hiša umetnosti, ki je bila do letošnjega poletja za
nas in je za marsikoga še vedno pravi skriti zaklad. Gradiva
smo zbirali in oblikovali vse od prvih dni julija, ko smo v tisti smeri in z
namenom obiskati Galerijo Šikoronja, prepeljali Karavanke čez strme ljubeljske
klance v tisto smer, nekako vmes v času po tem in do jeseni pa smo uspeli iz
njegovega mikrokozmosa za nekaj kratkih in s glasbo rojev komarjev podloženim
pogovorom obiskati tudi akademskega kiparja, profesorja na Akademiji za likovno
umetnost in oblikovanje v Ljubljani Jurija Smoleta; Ta mojster najrazličnejših
materialov in premišljevalec nas je sprejel na vrtu ob svojem ateljeju, ki je
takrat dajal vtis urejenega »kamnoloma«, no, bolj arzenala božajočih trdih
kosov s srcem in ključavničarske delavnice hkrati; Iz tega njegovega
ustvarjalnega azila in nekaj tedenskega umika iz delovnega tempa, v katerega ga
je »odstavila« zdaj že premagana bolezen, smo Smoleta, ki v domžalskem
kulturnem domu Janeza Bernika, kjer skrbi tudi za galerijsko dejavnost in
razstavne programe, dobesedno »izbrskali in izvabili« pred našo kamero;
Neposredni povod je bilo njegovo sodelovanje na poletni, sicer skupinski
razstavi v Galeriji Šikoronja, ki nam jo je odkril in predstavil naš sodelavec
in zaljubljenec v ultimativne rasežnosti lepih umetnosti Franci Kapler, ki je
tudi pripravil uvodni in spremljajoči zapis. Galerie Šikoronja deluje v vasici
Rožek (Rosseg), poudarek je na e, pa tudi na dejstvu, da gre za avstrijsko
Koroško; To staro hišo, kjer je bila včasih tudi gostilna, so obnovili in v
njej leta 1985 odprli galerijo z imenom Šikoronja, kot se je pisal zdaj že
pokojni Zvonimir, soprog gospe Marije, ki to galerijo vodi. V področju Alpe
Adria, kot prostor našega sobivanja imenujejo na oni strani Karavank, ta galerija
predstavlja slikarje in kiparje, ki uspešno delujejo in se s svojimi umetninami
odmevno uveljavljalo v avstrijskem, slovenskem in mednarodnem prostoru. Tako lahko
v Rožeku občudujemo delujoče umetnike in njihove stvaritve iz različnih
evropskih dežel. Nadaljujte z branjem →