Uredništvo

Zadnje objave

Vrhunska udeležba vinarjev in izjemen obisk 5. Salona penečih vin

Nekje, ne vem, če ne v promocijskem gradivu, morda celo v vabilu na 5. salon penečih vin, sem videl zapisano nekaj, kar mi je ustvarilo sliko Ljubljane, kako se blešči, namaka, razvaja, sije, prhuta v in med mehurčki in vinskimi hlapi, med kozarci in steklenicami razkošja kot ga morejo vzpostaviti penine. Mesto bo zasijalo v siju vrhunskih mehurčkov… Tako nekako je zvenelo pred tednom dni, prejšnji petek… A zvenelo in šelestelo je še bolj razkošno, pri čemer sploh ne mislim na bogatijo kot kaj opredmetenega. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Zgoščevanje in Zlata podlaga zla v Mestni galeriji Ljubljana

S skupinsko kiparsko razstavo Zgoščevanje, ki so jo v Mestni galeriji Ljubljana odprli prvi februarski torek, nadaljujejo teoretično raziskovanje sodobne slovenske skulpture. Kustos razstave Sarival Sosič se je, kot zapiše v razstavnem listu, odločil za izbor del nekaterih najvidnejših slovenskih akademskih kipark in kiparjev različnih generacij. Na razstavi, ki si jo je moč ogledati vse do 25. marca, so na ogled dela Polone Demšar, Aleksandre Saške Gruden, Zorana Srdića Janežiča, Anžeta Jurkovška, Spira Masona, Mojce Smerdu, Jožefa Vrščaja in Tomaža Zarife. Prostori Mestne galerije niso povsem klasično razstavišče; sestavljajo jih različno velike sobane, ki ne upoštevajo vedno pričakovan pogled z ustrezne razdalje, da bi bila vsa dela v celoti prepoznana in razumljena tako, kot so tudi idejno, teoretsko in materialno koncipirana. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

O Ibsenovih ženskah, Predsednicah, Prešernovih nagrajencih in Jankovićevem pismu Peršaku – z Nikom Goršičem

Spoštovani, to je zares KAOS, Radio KAOS. Kar se je, ko boste poslušali in gledali ta pogovor, pokazalo, pravzaprav podčrtalo tudi v tem prispevku. Dobesedno; Začela sva s predsednicami, točneje – s Predsednicami Wernerja Schwaba, zaradi preveč alkohola v 36 letu starorsti umrlega avstrijskega dramatika in pisatelja, sicer specialista za dunajsko secesijo; Predsednice so komedija, ki jo je tokrat režiral Nick Upper, torej, naš sogovornik Niko Goršič in nocoj, na petkov večer, jo bodo v produkciji Gledališča med zvezdami, ki je gledališče upokojenih gledaliških zvezd, uprizorili na odru festivalne dvorane na Bledu; Predsednice je bilo sicer pred 21-imi leti moč videti tudi v ljubljanski Drami, tokrat pa so to komedijo, z besedilom, ki ga je, že za takratno rabo, prevedla Mojca Kranjc, uprizorile pa igralke Olga Grad, Teja Glažar in Milena Zupančič; Olga Grad je poskrbela tudi za kostume, Niko Goršič pa je ob režiji prispeval tudi dramaturgijo in scenografijo. Predsednice pa so bile zgolj povod za pogovor o predstavi Ibsenove ženske Mirel Knez, ki jih podpisuje kot avtorica in tudi kot edina nastopajoča v tej igri; Na sporedu bo znova to nedeljo v drobcenem gledališču Pocket Teater Studio imenovanem; Najdetega korak od Gleja, na tistem dvorišču med vzhodnima deloma Gregorčičeve in Rimske ulice, zraven galerije Equrna; Tokrat ne gre za komedijo, za dramsko igro pač ali kot zapišejo tisti, ki so jo že videli – za živahno dramatsko odslikavo ženskih karakterjev, njihovih skrivnosti, hrepenenj in pogosto neuresničenih, kaj šele izživetih ljubezni, kot jih je umeščal v svoja dela tisti nenavadni aristokratski Norvežan. Avtorica spontano prehaja iz lika v lik treh izjemnih gledaliških likov kot jih je ustvaril Henrik Johan Ibsen v delih Nora ali Hiša iz kart, Gospa z morja – z glavo junakinjo Elide Wangel in Hedda Gabler. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Podoživite Recital Prešernove poezije 2018

Danes se je na Prešernovem trgu v Ljubljani odvijal že dvaintrideseti Recital Prešernove poezije, sedemnajstič po vrsti smo ga prenašali na Radiu KAOS. Prireditev je potekala v organizaciji Društva dramskih umetnikov Slovenije, prenos pa smo pripravili v sodelovanju z VŽivo.si. Nastopi trideseterice slovenskih umetnic in umetnikov so nekaj nekaj več kot tisoč obiskovalcem in obiskovalkam prireditve prinesli obilo užitkov in mariskomu popestrili kulturni praznik. Glavni producent prenosa je Radio KAOS oziroma njegov izdajatelj, Skupina KAOS. Verjamemo, da Recital Prešernovih poezij tudi na naših TV in internetnih kanalih omogoči izjemna umetniška doživetja in znova dokazuej moč slovenske besede in kulture. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

GSP v Mali drami: Interpelacija (ali morda interpolacija) v enem zamahu?

Zadnjo januarsko soboto je skupina mladih gledaliških umetnikov, no morda je še prezgodaj, da bi tej mladeži že rekli umetniki, so pa na dobri poti do tja, poustvarila delo, ki se – najbrž prav zaradi svoje nekarameliziranosti, odpuljenosti in za skoraj večne čase uporabno besedilo Milana Jesiha, ki se že več kot štiri desetletja drži nad vodo. Po tem kriteriju gre vsekakor za slovensko postmoderno gledališko klasiko, ki, še posebej, če upoštevamo družbene razmere, v katerih je nastala, postaja, če to že ni, odrski arhetip premišljeno pretehtanega in prebrisanega kaosa; Ampak zakaj so sadeži pravice že 44 let grenki? V Mali drami se torej znova dogaja poskus najti pravi odgovor; Pa smo poskusili še mi, najprej z vprašanjem, ki ga je na novinarski predstavitvi te igre Milanu Jesihu zastavil ravnatelj Drame Igor Samobor, ko ga je spraševal, kakšni so bili motivi, izhodišča za to briljantno besedilo pred 44 leti; Jesih je odgovoril, da je seveda v položaju, ko lahko o tem pove, kar hoče, ker se med med udeleženci novinarske predstavitve v Drama Kavarni samo on spomni, kako je bilo takrat; Na tako zastavljeno vprašanje ni odgovoril, kot bi se morda pričakovalo, je pa med drugim dejal: »Takrat nisem vedel, da takšen način lepljena prizorov v dramatiki ni povsem moj, izviren način; sanjalo se mi ni, da je Monty Pyton delal to že precej pred mano; Podobno se mi je zgodilo tudi v moji poeziji, ko sem za nosens poezijo zvedel šele potem, ko sem precej ponosen izdal svojo prvo knjigo.« In kako je torej bilo, ko je to besedilo nastajalo? Te opombe v zvezi z domnevno opešanim Jesihovim spominom ne smo razumeti dobesedno; sploh ne! Z nekaj pomoči se je takoj spomnil vseh podrobnosti obnovljene predstave, ki je bila štiri leta pozneje v dvorani ob bazenu v Tivoliju, kjer je bila zasedba enaka kot v prvi uprizoritvi v dvorani na Poljanah in ki jo je prav tako režiral Zvone Šedelbauer. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Strašni starši, Cocteaujev vodvil v Jelenovih režiji na Mali sceni MGL

Petkov večer je na Mali sceni MGL čas, ko imajo na tapeti, se pravi, na odru, pravzaprav zvečine kar na postelji, Strašne starše Jeana Cocteauja. Delo je nastalo že davnega 1938-ega leta, ko je doživelo pogrom in ostre kritike, v glavnem svetohlinskega občinstva in tedanjih pariških gledaliških ocenjevalcev; Po teh ogorčenih odzivih so igro preselili v drugo gledališče nedaleč stran in tam so vse do II. svetovne vojne odigrali prek 300 predstav; Pri nas je bila ta komedija z lepo zaokroženo in na videz lahkotno vsebino prvič uprizorjena na Velikem odru MGL in v režiji Jožeta Tirana leta 1964. V tem vodvilu igralci ne nastopajo s pevskimi točkami, glasbe pa je, kar se za vodvil seveda spodobi, kar nekaj; Izbrala in za to predstavo jo je priredila Darja Hlavka Godina; sicer pa tokratno postavitev označujejo kot absurdno komedijo, ki jo je v prevodu Eve Mahkovic na oder postavil režiser Alen Jelen, dramaturginja pa je bila Petra Pogorevc. Za likovno podobo so poskrbeli scenografka Barbara Stupica, kostumografka Belinda Radulović in oblikovalec svetlobe Boštjan Kos, za zborni govor pa sta se potrudili lektorica Maja Cerar in njena asistentka Alja Cerar Mihajlović. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Petek je dan za Pohujšanje, kot ga zmore umetnik v deliriju.

Če je (bil) četrtek čas za odštekanega, grobega, nesramnega ali hkrati prvinskega Don Giovannia v glavnem slovenskem glasbenem gledališču, je petkov večer pripravljen na Zlodeja. Vsaj tako je bilo namenjeno vse do tiste usodne druge decembrske nedelje, ko je pod Zelenico temu svetu in Pohujšanju ušel Jernej Šugman. Po spremembi, ki se je zgodila že v pripravah na študij potem, ko je direktorica in umetniška vodja MGL Barbara Hieng Samobor v intervjuju za naš radio junija sporočila, da naj bi Zlodeja upodobil Primož Pirnat, zdaj nastopa v vlogi Župana, so se v obeh gledališčih, torej tudi v Drami, ki sta s Cankarjevim domom koproducenta te predstave seveda skupaj z režijskim in dramaturškim vodstvom postavitve odločili za Šugmana. Ob vsej tragičnosti izgube tega sijajnega mojstra odrske besede in igre tudi na televiziji in filmu, se je bilo treba poldrugi mesec pred premiero odločiti, kaj zdaj? Prvi podčrtaj, ki ga je uporabil režiser Eduard Miler na novinarski konferenci pred premiero je bil, da gre od vsega začetka za izrazito kolektivno delo, kakor ga v svojem 50-letnem gledališkem ustvarjanju še ni skusil; Vrsta razlogov je bila, da se ob praznini, ki jo je povzročila smrt Jerneja Šugmana, v ekipi Pohujšanja v dolini šentflorjanski, odločijo, da ga ne bodo skušali nadomestiti z novim članom ekipe; Zlodejevo besedilo so obdržali tako rekoč neokrnjeno, le da so ga naložili drugim likom, ker je, žal, kot pravi režiser Miler, prišlo do te obupne tragedije. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: