Uredništvo

Zadnje objave

Pesmi z drugega brega, Saša Tabaković in prijatelji.

Zadnji dnevi leta so polni dogodkov, kot da bi ljudje hoteli postoriti vse, kar še nismo uspeli spraviti pod streho iztekajoče se letnice; Nekako tako je tudi v gledališčih, kjer pa se na trenutke zdi, da si programska vodstva prizadevajo to predbožično in predsilvestrsko norenje upočasniti, umiriti z izbranim, premišljenim programom. Nekaj podobnega se je, kot vse kaže, posrečilo tudi ljubljanski Drami, kjer so za zadnji nedelji tega leta pripravili koncerta polna s strastjo napolnjene liričnosti, poetičnosti in predanosti lepoti besede in glasbe; V sklepnem zvočnem srečanju z lepo umetnostjo, božajočo besedo in glasbo bo zadnjo decembrsko nedeljo nastopila skupina Bossa de Novo, o čemer smo s Primožem Vitezom, njenim prvakom, v četrtek že govorili na Radiu  KAOS; Posnetek bo na tem mestu objavljen v prihodnjih dneh;  že to nedeljo, dvaindvajsetega decembra pa so za sedmi letošnji koncert v programskem nizu Drama Akustika priravili Pesmi z drugega brega. Čeprav ima za seboj skoraj cel poslanski mandat politične kariere, naslov tega koncerta ni v ničemer povezan s tem delom nedavno preteklega življenja Saše Tabakovića, ki s tem nastopom  nadaljuje in nadgrajuje glasbeno sodelovanje s priznanimi glasbeniki, vituozi, Janezom Dovčem, Boštjanom Gombačem, Goranom Krmacem, Vasilijem Centrihom in Robertom Piklom; Drugi breg so tokrat pokrajine prek Mure, Drave, Donave in kulturno izročilo narodov Panonske nižine, krajev in pokrajin, kamor seže tudi del njegovega mladostniškega rastja in korenin njegovih prednikov; Pesmi narodov in narodnosti teh pokrajin, vsaj petindvajset različnih jih je tam mogoče našteti, so posebna zmes otožnosti in prešernosti; zlite so v nepregledno ravnico med velikimi rekami. Tja segajo izročila izjemnega kulturnega bogastva Prekmurja, Medžimurja, Slavonije, južne Madžarske, Bačke in še vedno srbske pokrajine Vojvodine. To bo celovečerni, kako poldrugo uro trajajoči koncert pesmi v izvirnih jezikih ali narečjih in z urbanim etno-džez pridihom. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

A propos: Slovenska umetnost prek meja; Ob koncu namočeni Beneški bienale z odmevno slovensko udeležbo.

S tokratno oddajo A propos: Slovenska umetnost prek meja smo se odpravili (samo) do Benetk; Že julija in potem – na različne načine in ne povsem dobesedno – še nekajkrat; Obiskali smo likovni, umetniški, vizualni, večmedijski bienale, skoraj pol leta trajajočo svetovno razstavo sodobne umetnosti, ki je zadnjo novembrsko nedeljo zaprla mnoga – z morjem, poplavami namočena vrata številnih bienalnih razstavišč. Gradiva za oddajo, ki jo  s pomočjo sredstev iz javnega medijskega razpisa pripravljamo in objavljamo tudi s podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, smo zbirali in oblikovali dobre štiri mesece.  Ko smo četrtič spreminjali načrtovani datum objave, je kazalo, da bo to vendarle v zadnjem tednu Beneškega bienala a je tudi nam, ne le organizatorjem, to preprečila narava s poplavami; Čakali smo na odgovore organizatorjev pa tudi slovenskega komisariata in kustodata o tem, kako so uspeli to svetovno razstavo, predvsem pa slovenski paviljon, zavarovati pred morjem in vodno ujmo. Razen splošnega odgovora, da so vse, dobro zaščitili, do trenutka objave oddaje drugih podrobnosti, razen dokaj krutega sporočila v ne prav izpostavljenem zavihku spletne strani MG, nismo uspeli pridobiti; Slovenska umetnost je bila tam dobro in odmevno zastopana, kar skušamo s to oddajo, v kateri objavljamo avtorski pregled in pogled na razstavo ter tri intervjuje, tudi utemeljiti. Naš sodelavec in soavtor oddaje akademski kipar Dušan Zidar, redni profesor, je bienale obiskal že sredi julija; Vrnil se je z vrsto vprašanj in mnogimi vtisi, manj z ocenami a vendar s prepoznavnim stališčem do videnega, odkrito in verodostojno izhajajoč iz lastne ustvarjalne pozicije. Zapis o videnem, teoretsko in v estetskem pogledu presojan z lastno ustvarjalno, pedagoško in življensko izkušnjo, oplemeniteno z znanjem, poznavanjem vizualnega ustvarjanja sicer ne sledi nizu posnetkov ogledanih del ali prostorskih situacij beneških razstavišč, kakor jih objavljamo v tej oddaji a ni zato nič manj prepričljiv. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Majhni in ekskluzivni. Elitni. Niso mini, so pa Mini teater.

Z namenom, da bi okrepila ustvarjanje v postdramskem teatru in gledališču za mlado občinstvo sta Robert Waltl, že od nekdaj ustvarjalec gledališča za otroke, lutkovnega še posebej, po poklicu igralec po angažmajih pa tudi režiser, umetniški vodja, gledališki direktor in producent ter Ivica Buljan, politolog, filolog, frankofil, tudi novinar, gledališki kritik ne le v nekdaj skupnem jugo-razsežju, tudi v evropskih uredništvih, gledališki soustvarjalec in avtor, pedagog in – med drugim – tudi Prešernov nagrajenec – pred 20 leti ustanovila Mini teater. Začela sta v grajskih kleteh, tam gori, nad mestom, v letih 2008 in 2009 pa sta se ob spletu spodbudnih okoliščin, ne da bi povsem natačno vedela, kaj vse to lahko pomeni, lotila preureditve stare hiše na Križevniški – takrat samo na številki 1, kasneje pa tudi na trojki, v malo gledališče. Z nepovratnimi sredstvi so takrat gradnjo podprle Islandija, Lihtenštajn in Norveška v okviru Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma. Tega denarja (in sredstev v različnih drugih oblikah) je bilo za nekaj manj kot polovico, tako da so pri gradnji pomagali tudi donatorji, sponzorji in Mestna občina Ljubljana. Prav ta – že sama po sebi – vsega spoštovanja vredna obletnica, s 120 premierami  in z okrog 300 predstavami na leto, je bila povod, da smo ju minule tri tedne ven in ven vabili – noter. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Veliki oder MGL – Bovell, Škof: Kar vem, da je res

Nocoj, zadnji četrtek v novembru, bo na Velikem odru premiera prve slovenske uprizoritve Kar vem, da je res avstralskega dramatika Andrewa Bovella. Ganljivo in poetično ter tudi duhovito in pronicljivo družinsko dramo, kakor so zapisali v novinarskih gradivih in gledališkem listu te predstave, je režiral Luka Martin Škof, dramaturginja pa je bila Eva Mahkovic. Kar vem, da je res ganljiva in poetična ter tudi duhovita in pronicljiva družinska drama – za razliko od Bovellove kriminalke Samba lantana, ki jo je bilo videti v MGL pred nekako tremi leti. Dogajanje je, so še zapisali v MGL, postavljeno v skromno družinsko hišo z vrtom v predmestju Adelajde in se odvije v enem letu. Bob in Fran sta vse življenje trdo garala, da bi si njuni štirje otroci lahko privoščili več, kot sta si sama. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Pri Mladinski knjigi predstavili poezije s preloma tisočletja

V začetku tedna so pri Mladinski knjigi Založbi  predstavili tri knjige poezije. Radost
pisanja, zbrane pesmi Wisławe Szymborske, Nobelove nagrajenke iz leta 96, zbirko
poezije z naslovom Gospod Cogito, ki jo je napisal Zbigniew Herbert, tudi
poljski pesnik in sodobnik Szymborske ter intimno poezijo Ade Škerl, je
predstavil urednik Mladinske knjige Založbe Andrej Ilc, skupaj s prevajalcema
Jano Unuk in Nikolajem Ježem oziroma urednico in avtorico spremne besede k
Spečim metuljem Tanjo Petrič. Andrej Ilc je na kratko opisal življenjsko zgodbo Nobelove
nagrajenke, medtem, ko pa je Jana Unuk, velika poznavalka poljske poezije, o
Szymborski in njenem delu povedala, da je pesnica skrivala začetek svojega
življenja, saj ga je preživela v vonji in to je bilo vsekakor travmatično. Verjetno tudi zato ni objavljala svojih pesniških začetkov, ker jih je razumela
kot popolnoma različne in drugačne od svojega siceršnjega opusa. Izdala pa je
tudi dve socrealistični zbirki, iz katerih je objavila približno pet pesmi, ne
glede na to, da je bilo drugih objavljivih del veliko, in tudi te lahko najdemo
v Zbranih pesmih. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

A propos: Slovenska umetnost prek meja; Slovenski literarni vrt sredi Frankfurta.

Gradiva za oddajo, ki jo  s pomočjo sredtev iz javnega medijskega razpisa pripravljamo in objavljamo tudi s podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, so bila v največji meri pridobljena in posneta na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Na petinšestdeset tisoč kvadratnih metrov velikem, največjem evropskem, mnogi radi rečejo tudi – svetovnem – zboru knjig, avtorjev, založnikov ter trgovcev z besedami, tiski ter avtorskimi in založniškimi pravicami. Kar 7500 razstavljalcev iz 109 držav in njihovih ključnih avtorjev, urednikov, poslovnežev, tiskarjev, knjigotržcev in mnogih drugih z več kot milijon knjižnimi in drugimi naslovi in prek 4000 dogodki. Med to množico so bili tudi mnogi predstavniki oblasti, najpogosteje kulturnih a tudi drugih nosilcev javnih funkcij ter vodje  institucij. Med njimi so na otvoritev sejma prišli tudi slovenski minister za kulturo Zoran Poznič, veleposlanik RS v Nemčiji Franci But in vodja Slovenskega kulturnega centra v Berlinu Gregor Jagodič, ki so jih spremljali številni, govorilo se je o še sedemnajstih predstavnikih različnih slovenskih resorjev in ustanov. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Črna kronika

Policija je v zadnjih 24 urah posredovala 390-krat. Med drugim je obravnavala 64 prometnih nesreč, 27 kršitev javnega reda in miru ter 72 kaznivih dejanj. Policija je obravnavala tudi 60 prometnih nesreč, smrtnih žrtev ni bilo. #kronika Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: