Uredništvo

Zadnje objave

Pri Mladinski izdali knjigo o Rudolfu Maistru

V petek smo praznovali dan Rudolfa Maistra, slovenskega pesnika, generala in borca za severno mejo, ki se je leta 1874 rodil v Kamniku. Letos poteka tudi 100 obletnica konca prve svetovne vojne, ki je imela velik vpliv tudi na slovensko etnično ozemlje. Naj spomnimo le na Soško fronto in reakcijo italijanskih sil ob koncu vojne, pa tudi na kraljevino Srbijo, ki se je po 33 dneh države Slovencev Hrvatov v in Srbov, kot del ozemlja izven takrat že propadlega avstro-ogrskega imperija, zavzela za skupno državo južnih Slovanov in tako je nastala kraljevina Jugoslavija. Ko se je Maister leta 18 uprl razglasitvi Maribora in spodnje Štajerske za del Nemške Avstrije, je postavil temelj za današnjo slovensko severno mejo. Kljub na splošno neuspešnem referendumu v coni A, se je nekaj občin le odločilo za priključitev k takratni kraljevini. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Gledališki in plesni odri Cankarjevega doma v decembru in okrog njega

Ko so sredi septembra, na pragu nove sezone 2018/19 v Cankarjevem domu napovedovali in opisovali dogodke in vsebine, je generalna direktorica Uršula Cetinski navdušeno pripovedovala, kako je ta hiša »resnično osupljiv klobčič spoznanj, čustev in doživljanja«. Tam v enajstih mesecih pripravijo dva tisoč dogodkov za starejše in mlade, ljubitelje neznanega in častilce klasičnega, saj se pri njih, je še podčrtovala, srečujejo preteklost in sedanjost ter misli in spoznanja pa tudi dognanja in prizadevanja umetnikov, strokovnjakov in znanstvenikov s podobnim ciljem: prodreti globlje v skrivnost, s katero se ukvarjajo; Če kongrese, strokovna in družabna srečanja, simpozije ter marsikatero poslovo ali komercialno prireditev najbrž ne moremo uvrstiti med skrivnosti pa tja zlahka podtaknemo recimo prav odvijajoči se 34_Slovenski knjižni sejem, kjer je vse postvaljeno na ogled in marsikaj ponujeno v posluh, vendar samo do platnic in uvodnih napovedi; Vse drugo ostaja skrivnost, avtorjeva in vsakega posameznika v občinstvu, tako kot to velja za gledališče in ples. In prav to je bila glavna tema našega pogovora v petek okrog poldneva, ko nas je v studiu obiskal vodja gledališkega in sodobnoplesnega programa Andrej Jaklič, ki je hkrati tudi pomočnik direktorice kulturno-umetniškega programa. Z njim smo govorili o nekaterih tematski festivalih, zlasti o noviteti Maribor je naš, ki bo nekako začel prihodnje, 2019. leto. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast; Baumgartner, GML in Süč, neodvisni kandidat

Spoštovane gospe, cenjeni gospodje, to je Radio KAOS in oddaja A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast, ki je del celoletnega projekta z enakim naslovom, s katerim smo uspeli tudi na javnem medijskem razpisu; Tako nam Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije iz tega naslova zagotavlja del sredstev za njegovo izvedbo, ki jo bomo, kot kažejo predvolilne sondaže na terenu, sklenili že v prihodnjih nekaj dneh. Je sicer tudi nekaj možnosti, da bomo ta niz podaljšali v čas drugega kroga županskih volitev. Bodisi zaradi pomanjkanja časa nekaterih ključnih kandidatov v zadnjh dneh kampanje bodisi zaradi tega, ker kultura in umetnost pač še nista med ključnimi dejavnostmi, ki bi mogle odločilno vplvati na volilni izid. Čeprav je tudi res, da je interes lokalnih oblasti za ti dve – v gospodarskem in političnem pogledu še vedno podcenjeni dejavnosti – vsaj če ga merimo in primerjamo v deležih občinskih proračunov – ponekod pomembno izstopajoč; Tudi zato smo za zadnjo oddajo v tem ciklusu 16 oddaj, tokratna je predzadnja, izbrali eno od kulturnih institucij v mestu, kjer – kot kažejo različna merjenja javnega mnenja – ni težko uganiti, kdo bo najvejetneje znova prevzel župansko funkcijo. To je seveda Ljubljana, ki sodi med občine, ki kulturi in umetnosti namenja po županovi izjavi na predstavitvi kandidature 11% mestnega proračuna, kar jo uvršča med rekorderje; To trditev je treba sicer relativizirati, ker za natačno primerjavo, tudi v strukturnem pogledu, nimamo relevantnih podatkov iz vseh slovenskih občin; Drži pa, da država kulturi nameni okrog 2% proračunskih sredstev; Imamo pa podatke za Lendavo, kjer smo bili v preteklih dneh in tednih, večkrat in z razlogom; Njihov proračun je »težak« 17 miijonov in dobrih 300 tisoč evrov, od tega namenjajo 2 milijona in 822 tisoč kulturi, kar pomeni 16,3% občinskega proračuna. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Simon Popek, 29. Liffe: Filmi kot izpoved, zapis časa in strast.

To je Liffe, Ljubljanski mednarodni filmski festival. Njegova 29_izvedba; 112 filmov, od tega pet slovenskih, se bo odvrtelo z več ponovitvami v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu; Čaka nas dvanajst dni izbranega filmskega nabora najboljšega v zadnjem času, pa tudi od kdaj poprej; Vse od srede 7_ pa do nedelje 18_novembra. Pričakujejo prek 40000 obiskovalcev in morda si ga bo – vsaj na zaključni prireditvi večer poprej, v soboto, ko bodo podeljene nagrade, ogledal tudi kateri od kandidatov na občinskih volitvah, ki bodo dan zatem, ko se pozno zvečer festival tudi zares konča, v napetem pričakovanju razpleta njihovega filma. Zadnja projekcija letošnjega festivala bo namreč v nedeljo pozno zvečer v kinu Komuna, ko bo na spotredu korejsko-japonski film Požiganje; Na sobotni sklepni svečnosti pa bodo predvajali češke Zimske muhe, slovenskega režiserja Olma Omerzuja, ki kandidira za tujejezičnega Oskarja: Začeli pa bodo to sredo s krajšo slovenostjo in s filmom Mirana Zupaniča Poj mi pesem, dokumentarcem o Vladu Kreslinu. Morda še beseda o nagradah in glavni žiriji: Vodomec (Kingfisher), gre režiserju najboljšega filma iz sekcije Perspektive. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast; Nova Gorica, Rusjan Bric (EPK 2025) in Zavrtanik Ugrin (MONG)

Spoštovane gospe, cenjeni gospodje, to je oddaja A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast, ki jo pripravljamo tudi s pomočjo javnih sredtev; z javnim medijskim razpisom jih zagotavlja Ministrstvo za kulturo Republike Slovenje. Tako kot smo načrtovali in napovedali, bomo v tej in še dveh prihodnjih oddajah, zadnjih treh od skupaj šetnasjtih – projekt naj bi se vsebinsko iztekel z novembrskimi lokalnimi volitvami – v oddajo povabili tiste, ki si prizadevajo, da bi uspeli v kandidaturi za Evropsko prestolnico kulture leta 2025. Če se bo v katerem od s temi oddajami obiskanih krajev dogodil drugi krog županskih volitev, se lahko zgodi, da se bo naš niz oddaj podaljšal v mesec december. Tokrat smo odšli v Novo Gorico. Pravzaprav smo začeli kar v Ljubljani, kjer je zdaj znova, sicer samo delno, zaposlena naša prva sogovorica, dramska igralka, režiserka, dramaturginja, dramatičarka, filmska in video ustvarjalka pa tudi organizatorka, producentka, direkorica gledališča ali če rečemo bolj sodobno – menedžerka v kulturi Neda Rusjan Bric. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Nove izdaje v zbirki Odisej

Nekaj dni nazaj so v Mladinski knjigi Založbi predstavili tri novosti. Na konferenci so bili prisotni poleg urednice Alenke Veler, Vinko Möderndorfer, ki je predstavljal svoj novi mladinski roman Jaz Sem Andrej, prisoten je bil tudi Jure Engelsberger, ki je avtor ilustracij. Prevod romana v verzih z naslovom Zavetje vode je predstavila prevajalka Ana Barič Moder, o zadnji predstavljeni knjigi, Črna Vrana sta spregovorila avtorica Janja Vidmar ter avtor spremne besede Boštjan Videmšek. Vinko Möderndorfer je v romanu želel prikazati zgodnje najstniško odkrivanje ljubezni, tako platonske kot tudi tiste čisto fizične. Zgodba govori o Andreju, ki mu nič na njem ni všeč, mu je pa všeč Sofija, njegova prva ljubezen. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Diracov akord, Matematično-fizikalni croquis v Drama Laboratoriju.

Za predzadnjo oktobrsko sredo so na Levem odru SNG Drama Ljubljana v korpodukciji z Umetniškim društvom Osum pripravili krstno izvedbo igre Diracov akord. Akord je v gasbi sozvočje treh ali več tonov; Pojmovanje akordov kot harmonskih vertikalnih struktur se je v evropskem prostoru začelo potem, ko so prenehali uporabljati samo enoglasja in dvoglasja, skratka, nastalo je nekaj lepega; In lepota je tisto, kar se lahko nasnuje tudi v matematiki, fiziki in kar je uspelo po jeziku Francozu, po rodu Švicarju, ki je imel kasneje tudi angleško državljanstvo Paulu Adrienu Mauriceu Diracu; Med leti 1902 in 1984 je živel dokaj osamljeno, pusto, kot pravi naš sogovornik, linerarno življenje raziskovalca, znanstvenika, matematičnega genija; uspelo pa mu je ustvariti eno najlepših enačb vseh časov, ki je – kakor zapišejo v gledaliških gradivih – po mnenju Diracovega biografa Grahama Farmela prava »pesem v znanosti«. Odgovora na vprašanje zakaj so delo naslovil Diracov akord, še ne vemo; iz pogovora z avtorjem projekta, scenografom in režiserjem Matejem Filipčičem pa si drznemo sklepati, da je avtorico besedila in dramaturginjo Sonjo Dular in Filipčiča k temu nagovorila lepota, ki jo moremo uzreti in slišati, kadar eno in dvoglasje presežemo z lepoto tri in večglasja, iz česar je, kot smo zapisal, nastal akord. Si morete predstavljati: lepota v matematiki in fiziki, v nečem tako izjemno dolgočasnem in večini odvečnim? Pesem v znanosti. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: