Uredništvo

Zadnje objave

Svoboda je prava beseda; Ljubljana jo slavi 75 let in obuja spomine ob žici.

To, spoštovane in cenjeni, je Radio KAOS, ki bi ga morali slišati na frekvenci 88,8 MHz FM, kjer je v tem času, teh majskih dneh ponavadi mogoče spremljati spored Radia KRIČAČ, ki se je letos zaradi  virusne invazije umaknil v ilegalo; Če rečemo na varno,  je to samo deloma res – vendar: kakor koli že: shodi so prepovedani iz zdravstvenih razlogov, kakopak, ki pa oblastnikom, vsaj, kar zadeva množična proslavljanja 75_letnice osvoboditve Ljubljane, Dneva Evrope in dogodkov med katere sodijo tudi spominska svečanost ob obletnici zadnjih bojev na Orlah, osmega maja in slavnostna seja Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana, na kateri se oznanijo dobitniki plaket in nagrad  ter nazivov častna meščanka in častni meščan mesta Ljubljana. Na 12_seji Mestnega sveta MOL, ki je bila zaradi  korona virusa prestavljena s 23_marca na 4_maj v posebej organizirano okolje grajske Hribarjeve dvorane, so odločali tudi o tem; V sklepnem delu seje so za letošnje mestne nagrajence, ki so ob županovem letnem nagovoru ob prazniku Ljubljane glavni del uradnega dela praznovanja dneva slovenske prestolnice 9_maja, odločili, sicer ne brez polemičnih in kot se je izkazalo v razpravi, neprepričljivih pripomb, da sta letošnja glavna nagrajenca dr_Gabi Čačinovič Vogrinčič in akademik, zaslužni profesor dr_Jože Mencinger. Župan Zoran Janković je ob
prazniku Ljubljane, ki bi tokrat, če ne bi bilo omejitev zaradi pandemije
korona virusa, sovpadal s prireditvami tradicionalnega Pohoda ob žici , tam nad
mestom, ob grajskem obzidju, meščankam in meščanom glavnega mesta naslovil
čestitko, v kateri se jim je zahvalil tudi za premišljeno ravnanje in pokončno
držo ob pandemiji. Ljubljana praznuje torej na dan, ko mednarodna
skupnost slavi dan zmage nad fašizmom
in nacizmom ter obeležuje dan Evrope. To so običajno tudi dnevi, ko, kot smo že
povedali, poteka tradicionalni pohod Pot ob žici, ki se ga na 34 kilometrov
dolgi poti okoli mesta udeležujejo tisoči pohodnikov in ko je organizirano  tekmovanje zdaj rekreativnih, v prvih letih
te prireditve pa tudi partizanskih trojk. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Orleki med epidemijo: s kolesom v Ljubljani in Prekmurju, v Revirjih pa peš in z inštrumenti, tudi s kavča

Z Vladom Poredošem,
frontmanom Orlekov, sva se pogovarjala v nedeljo, tretji dan, podaljšanega
praznika dela, ki ga, odltej, ko ga je desničarski del liberalne oblasti v
imenu varčevanja skušal neuspešno skrajšati za en dan – tako kot jim je to za
celih 5 let uspelo z drugim januarjem; Pozdravila sva se z vzklikom Živela Prvi
in drugi maj! Praznovanje, slavljenje dela in izkazovanje časti delu, ki je v
njegovih krajih, v Revirjih, z razlogom globoko in trdno zakoreninjena
tradicija, je bilo tudi iztočnica za najin pogovor. Skupina Orlek in njenih devet
profesorjev glasbe, namreč navkljub »zabremzani« državi, tako kot še mnogi
ustvarjalci kulture in umetnosti, nenehno skladajo, pišejo in igrajo,
muzicirajo, nastopajo – pač kakor in kolikor je mogoče; Ne da bi za to zahtevali
vstopnino ali tantijeme; Njihov harmonikar Jure Tori je že zelo znan po live
koncertih na facebooku; Sprva samostojne nastope je zdaj malo razširil in jih
igra z različnimi glasbenimi prijatelji, tudi z Orleki, seveda, nam je sporočil
Mitja Tori, njihov mož za odnose z javnostmi; V soboto, drugega maja ste si
lahko na drugem programu nacionalne TV ogledali posnetek njihovega
lanskoletnega koncerta ob 30_letnici v Kino Šiška,
že v četrtek, dan pred praznikom pa so  v
organizaciji  društva Trbovlje
Novomedijsko mesto, JSKD in Občine Trbovlje, s vojo glasbo razveselili
prebivalce in zaposlene v Domu upokojencev Franc Salamon v Trbovljah. To
je bila tudi iztočnica za najin pogovor, ognila pa se nisva niti prvomajskemu
kolesarskem protestu v Ljubljani. Vlado Poredoš, glavni Orlek,
doma z Orleka, tam nekje zgoraj med Zagorjem in Trbovljami, se je kolesa, odkar
se je z ravnega Prekmurja preselil med revirske hribe, že malce odvadil a srcem
je z vsemi, ki so prvega maja protestno kolesarili v Ljubljani in drugod po
Sloveniji. Ker pa so člani skupine iz različnih koncev Slovenije in ker jim je
kristalno jasno, da bodo kultura, umetnost in popularno, tudi rokovsko
nastopanje zadnje, kar bo morda, če še sploh, kdaj v doslej razumljeni
»normali«, bodo tudi zaradi priporočene varnostne razdalje v petek, 8. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Njegov telešček je ROKnROL! Gledališka in glasbena satira kot nova manira.

Gojmir Lešnjak Gojc
nadaljuje glasbeno in gledališko pot v satirični maniri s skladbo, ki je
posodila, ne, kar podarila naslov gledališkemu dogodku, ki je več kot predstava
in več kot koncert; Kabaret? Sodeč po doslej prebranem in slišanem, bo kar
držalo; Nanj so nas opozorili ob robu državnega praznika Dneva upora, ki se mu
je svoje dni reklo Dan ustanovitve OF slovenskega naroda; Kmalu po tem  prazniku in kak dan pred Prvim majem smo s
tovarišem Gojcem pripravili pred kraljevskim virusom (mislimo seveda na
COVID-19) varen intervju; Pogovarjala sva se prek Skypa, od doma, takrat,
ko  knjižnice in gostilniške terase še
niso bile odprte. Govorila sva seveda tudi o tem, kako se je epidemija vpletla
v načrte te ustvarjalne skupine in kako bodo vsemu navkljub poskrbeli, da bo
Moj živòt je ROKnROL! dosegel publiko; pravzaprav široke ljudske množice, kakor
sem razumel njihova pričakovanja. Z Gojmirjem Lešnjakom Gojcem sem se za Radio KAOS in za
nekaj časa v virusno ilegalo potisnjeni in skriti Radio KRIČAČ pogovarjal
Andrej Pengov. V prispevku smo objavili tudi fotografije in gradiva, ki jih je
pripravila avtorska in producentska 
skupina kabareta in skladbe Moj živòt je ROKnROL. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Prvi maj v rdečem s krono; Čestitka Gorenjevim delavcem: po komunistično na kitajski način.

Še
v februarju so pripravljali program, scenarij, se odločali o nastopajočih in
vsem drugem, kar organizatorjem narekujejo priprave na prvomajska druženja, še
posebej na rožniški kres in prvomajsko slavje; Letos bosta prvi in drugi maj pomembno
drugačna; Pa ne zgolj zato, ker zaradi pandemije virusa ne bo druženj,
kresovanj, budnic, ki bodo donele od drugod in drugače, kot je bilo v navadi
minulih 100 in še trideset let. 130 let namreč mineva od prvega praznovanja praznika dela na
naših tleh in 134 po svetu, ko delavstvo praznuje zgodovino združenega boja za
delavske pravice in prizadevanj za izboljšanje socialnega položaja in delovnih
razmer; Trideset pa od nastanka novodobnih sindikatov v Sloveniji. Letos
tudi sindikalisti in delavci, sicer z izjemami, ki jih omogoča pravkar spremenjena
vladna uredba, ki pa še vedno, razumljivo, prepoveduje shode, ostajajo doma, še
vedno pa –  praznujejo, praznujemo; Navkljub
mnogim dogodkom, ki kar kličejo po uporu, spopadu ali vsaj k novim premislekom
o redu, kot nam ga je vsilil povampirjeni kapitalizem, pa čeprav rdeče, po
kitajsko obarvan, kot je to v primeru Gorenja. Tam,
na njenem domu, smo uspeli k priložnostnemu srečanju na daljavo ob letošnjem
prazniku dela – Prvem in drugem maju – in k pogovoru povabiti predsednico Zveze
svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič. S
predsednico ZSSS Lidijo Jerkič sem se, posebej za Radio KAOS in tokrat globoko
v ilegalo potisnjeni in zaradi aktualnih razmer utišani Radio KRIČAČ,
pogovarjal Andrej Pengov. Slikovna gradiva so povzeta s spletnih strani ZSSS in
Sindikata Mladi+. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

V Cankarjevem domu se zlepa ne (v)dajo; kaj bo drugače? 61. Jazz festival junija bo!

V teh dneh in tednih, zdaj vse skupaj štejemo že tja v raztežaj dveh mesecev, se zdi, da sta kultura in umetnost najbolj utišana zaradi pandemije tega virusa s krono; Krona, korona, sicer sodi na izbrane glave, ta vrag s kraljevskim imenom pa kljub temu, da mu najbolj ustreza raja, podložno ljudstvo, če je priletno – toliko bolj, ne izbira, saj se je, res da bolj izjemoma – ampak vendarle – lotil tudi nekaterih izbranih, tako rekoč kronanih glav. V
Sloveniji je Cankarjev dom zanesljivo najprestižnejša in vsestranska hiša te
vrste, kjer se dogajajo umetnost in kulturni, izobraževalni, posvetovalni in
vsevrstni dogodki in v katerega program so ukrepi ob razglasitvi pandemije
močno zarezali; Sprva je kazalo, da se bo dalo z zmanjševanjem števila
obiskovalcev in drugačno organizacijo obiska dobro nadzorovati dogajanje in s
posebno občutljivostjo za zdravje tako nastopajočih kot publike vendarle
izpeljati večino zastavljenega programa pa naj gre za nadaljevanje uprizoritev
odrskega spektakla 2020 Ivice Buljana ali koncerta MI2 ali pa Festivala
dokumentarnega filma in še marsičesa, kar je bilo v marcu in aprilu načrtovano v
njihovih dvoranah, galerijah in drugih prostorih; Kakor vemo, se je izteklo
drugače – v temo praznih dvoran in odrsko tišino. Zanimalo
nas je, kako so te, če jih z nekaj sarkazma imenujemo – kraljevske, korona –
razmere posegle v cankarjanski vsak dan tam sredi mesta in kako se tam
pripravljajo na čas, ko bo to gotovo postajalo drugače, vsekakor ne več tako v
temo in tišino zaklenjeno; Pa tudi – kako se, morda se ta hip sliši res
neverjetno, vsemu navkljub pripravljajo na poseben način v drugi polovici junija
načrtovan 61_Jazz festival Ljubljana in – po novem, zdaj v njegovem okviru tudi
na – z devetega marca prestavljeni koncert berlinske skupine Pantha du Prince,
smo se, posebej za Radio KAOS pogovarjali z direktorico Cankarjevega doma gospo
Uršulo Cetinski. Najbolj nas je zanimalo, kako deluje Cankarjev dom kot celota v teh pandemičnih razmerah in predvsem, kako deluje princip »Ostanimo doma« v tej hiši, kjer je bila zadnja velika uprizoritev prvi teden, če smo prav prešteli, šesta ponovitev koprodukcijskega projekta ljubljanske Drame, MGL in CD – 2020 Ivice Buljana. Kmalu potem se je zgodilo, kot da bi na hitro začeli rezati programsko pogačo tega leta – najprej po malem a je potem že kar v nekaj dneh zmanjkalo prostora in časa za umetniške užitke. 

Ekipa
nekaj nad 160 ljudi, ki skrbijo, da je v CD-ju vse, kot mora biti, je bila v
dobršnem delu poslana domov na čakanje, kljub temu pa mora ta velika hiša  nekako, čeprav v omejenem obsegu, dihati,
delovati. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Tjaša Mislej je prvo ime Tedna slovenske drame kot ga še ni bilo. Pa še bo, saj je 50.

V ponedeljek, 6_aprila zvečer, bi
se, če ne bi bilo epidemije novega korona virusa, v kranjskem Prešernovem
gledališču na sklepni slovesnosti in z izbrano predstavo končal jubilejni 50_Teden
slovenske drame. Zaključni dogodek in večino programa so zamaknili nekam v
prihodnost, ko bodo obiski gledališč spet mogoči in ko bo uprizarjanje odrskih
del znova varno; Precej verjetno je vse skupaj prestavljeno nekam v poletje, še
raje v jesen, ko bomo morda le deležni uprizoritve niza sedmih predstav v
tekmovalnem in še petih v spremljevalnem programu, ki jih je že pred več kot
tremi meseci izbral selektor, tržaški gledališčnik, režiser in pisatelj Marko
Sosič. Med vikendom smo se o vsem tem
pogovarjali z direktorico Prešernovega gledališča Kranj gospo Mirjam Drnovšček,
v ponedeljek, ko je potekel embargo za najpomembnejšo novico ob koncu nikoli
zares začetega dramatičnega tedna pa tudi z letošnjo Grumovo lavreatko, mlado
in pred leti že nagrajeno dramatičarko Tjašo Mislej; Mimogrede, korenine njene
rodbine segajo, kot se za to rodbinsko ime spodobi, na Primorsko, od koder
poznamo pod ustvarjalno znamko – vsestranskega Mefa; Pogovora smo začeli seveda
z vprašanjema po zdravju in mikrolokaciji njunega sedanjega ustvarjanja, dela
in kontaktih z zunanjim svetom. Najprej smo v nedeljo prek Skypa
govorili z gospo Mirjam Drnovšček. Ne glede na pandemijo, ki je
povzročila tudi prepovedi dogajanj v gledališčih, je strokovna komisija v
sestavi Srečko Fišer, Amelia Kraigher in Matej Bogataj, ki ji je predsedoval,
prebrala in proučila enainštirideset besedili, ki so se potegovala za nagrado
Slavka Gruma; v ožji izbor ja uvrstila pet dramskih besedil: Izkoristi in
zavrzi me – Ize Strehar, Naše skladišče – Tjaše Mislej, rabljena roba – Simone
Semenič, Sedem dni – Katarine Morano in Žige Divjaka ter Vse OK – Simone Hamer. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Tomaž je že iz zapora, Završan pa doma, tako kot vi, verjamem!?

V teh
dneh, ko smo razsejani in več ali manj varno spravljeni po svojih čumnatah in
domovih in ko tudi gledališča obiskujemo prek interneta ter si na daleč
ogledamo kak posnetek posebej za ta čas ponujenih predstav, smo se tudi v
uredništvu Radia KAOS odločili, da z živimi, tako rekoč neposrednimi pogovori z
umetniki skušamo vzdrževati nekaj ustvarjalne napetosti, naboja, ki nam ju tako
hinavsko jemlje ta pandemična bolezen, koronavirus imenovana. Pred
dnevi smo v njegovem delovnem kabinetu »na daljavo« obiskali gledališkega,
televizijskega in filmskega igralca Branka Završana; Še januarja je bil del
trojke, ki je naštudirala predstavo Plašč, tako rekoč mesec in kak dan čez, ko
je začasno prekinjeno delovanje vseh gledališč in je zamrznjen tudi spored
njegovega gledališča pa že pripravlja scenarij in vse kar sodi zraven, za
posebni dogodek, s katerim bodo decembra proslavljali častitljivo obletnico
njihovega hrama umetnosti; Piše besedilo in scenarij za uprizoritev, ki jo v
celjskem gledališču pripravljajo ob 70-letnici SLG Celje in ki naj bi se
zgodila v začetku decembra, ko bo ta virusni dinozaver, verjamemo, premagan in
ko bomo posledice njegovega divjanja še krepko občutili. 

S to
zahtevno nalogo se naš sogovornik ukvarja te dni, ko mora ostati, tako kot
skoraj vsak od nas, doma, proč od drugih, daleč od občinstva; Pogovor sva
začela prav o življenju v teh novih, zaostrenih razmerah, v katerih sta se
znašla, tako kot večina njunih gledaliških kolegov in večina prebivalstva v
Sloveniji, s poklicno in življenjsko partnerico Lučko Počkaj, ki še z 22
kolegicami in kolegi tvorita tamkajšnji igralski ansambel; Najbrž ni treba
posebej omenjati njegove prepričljive vloge po nedolžnem zaprtega Tomaža, očeta
glavne igralke Nike (Ajda Smrekar) v pravkar končani in odmevni nanizanki V
imenu ljudstva. Tudi o tem je tekla beseda – a še pred snemanjem glavnega dela
pogovora. Uspelo
nam bo, kot sva ugotovila, z močjo in prodornostjo človeškega kapitala, ki pa
mora ostati zdrav, da kaj velja, da mu delnice ne padejo prenizko ali da gre v
stečaj, morda kolapsira, in z dobri željami, po zdravju ter s prisego zapovedi,
da ostanemo doma, sva z Brankom Završanom pogovor tudi končala. Vendar je ob
koncu vendarle treba povedat, da je korona virus vsaj posredno bržčas vplival
tudi na nekatere nenatančnosti v najinem pogovoru. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: