A propos

Zadnje objave

A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast; Živadinov, Nordung in dr. Simetinger, LMŠ

A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast; Živadinov, Nordung in dr.Simetinger, LMŠ

Naša tokratna sogovornika v oddaji A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast, ki je del z javnim denarjem podprtega projekta, ki ga sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, sta Dragan Živadinov, postgravitacijski umetnik, ki je s
soavtorjema Dunjo Zupančič in Miho Turšičem ter rusko državno vesoljsko agencijo Roscosmos pred dnevi predstavil zaključek prve od dveh faz za namestitev umetniškega satelita UMBOT::MG v Zemljino orbito iz Mednarodne vesoljske postaje in dr_Tomaž Simetinger, svetovalec za kulturo stranke Lista Marjana Šarca; Zanj, torej za listo Marjana Šarca smo se z Živadinovom odločili potem, ko smo Po tehtnem premisleku, zlasti potem, ko smo našega postgravitacijskega umetnika prepričali, da ima stranka N.Si – Nova Slovenija – Krščanski demokrati zanimiv in sodoben gospodarski in razvojni program, neuspešno vabili kot sogovornika v oddajo koga iz vodstva njihove stranke ali katerega od njihovih kandidatov za poslansko mesto v Državnem zboru. Potem, ko nam je temeljito predstavil projekt Nordung – kulturalizacija vesolja in nedavno potrditev prve faze pri pripravi lansiranja umetniškega satelita z imenom igralke Milene Grm, je natančno definiral vprašanje, namenjeno politiki in politični stranki ter, najverjetneje, tudi delu bodoče oblasti; Vprašal je, kako razumejo besedno zvezo “postgravitacijska umetnost” ter če – in kako, na kakšen način, bi podpirali take projekte, v primeru, da ob uspehu na volitvah sooblikujejo vlado in kreirajo oblastno politiko? Umetniško delo Dragana Živadinova in njegove skupine, ki sega onkraj zemljine težnosti, se izvaja v sklopu 50-letnega projekta Noordung 1995-2045; Znanstveni del obsega tudi biotehnološki eksperiment, ki pa se ga v Listi Marjana Šarca niso ustrašili, sa je gospod dr. Tomaž Simetinger, prišel v naš studio, ne da bi ga bilo strah pred izstrelitvijo nekam med zvezde in tudi po skafandru ni spraševal. No, pa šalo na stran; dr. Tomaž Simetinger, katerega znanstveno raziskovanje in hkrati kulturno udejstvovanje je ples, katerega izročilo, dediščino, utegnemo, če do nje ne bomo dovolj pozorni, izgubiti… Umetnost, kot jo ustvarja, producira Dragan Živadinov, pa po mnenju g. Simetingerja, znanstvenika, doktorja etnologij ter kulturne in socialne antropologije, odpira nešteto novih obzorij, tudi merilo in vrednote, ki jih na Zemlji razumemo kot etničnost, prinaša veliko spremembo človekovega kognitivnega aparata. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast; Cetinski, CD in Kočan/Čuš, Zeleni Slovenije

To je oddaja Radia KAOS A propos: Kultura in gospodarstvo, politika in oblast. Pripravjamo in realiziramo jo s pomočjo sredstev, ki jih zagotavlja Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije iz tako imenovanega medijskega razpisa; Naša tokratna prva sogovornic je gospa Urušla Cetinski, ki je predstavila majska in sploh predpoletna dogajanja v Cankarjevem domu ter postavila več kot zanimivo, človek bi – glede na okoliščine, v katerih vidimo politko ali vsaj njen del – človek bi rekel, da več kot izzivalno vprašanje; Naslovila ga je na Zelene Slovenije ali kot se je v predvolilnem času poimenovala ta stranka – Andrej Čuš – Zeleni Slovenije; Trajalo je sicer kar nekaj časa, da smo uspeli prebiti enosmerni komunikacijski oklep gospoda Čuša in njegove stranke, vendar, ko nam je to uspelo, smo bili v izjemno zanimivem pogovoru deležni iskrivih odgovorov Čuševega strokovnega sodelavca gospoda Farisa Kočana; Odgovore so oprli na desetletje in več stare umetniške stvaritve in morda jim je prav zato posebej vredno prisluhniti. Uršula Cetinski, direktorica Cankarjevega doma je v pogovoru med drugim poudarila, da si dva tisoč sto dogodkov na leto, kolikor jih ustvarijo v Cankarjevem domu, seveda ni mogoče ogledati, kaj šele natančneje spremljati; S program ciljajo na različne publike, tako da si v enem letu dogodke ogleda prek pol milijona obiskovalcev. V maju sta jih močno presenetila dva dogodka; najprej je Linhartovo dvorano napolnil Jo Nesbø pisec kriminalk, potem pa še sloviti arhitekt in filozof arhitekture in prostora Juhani Pallasmaa. Odmevna je bila tudi sklepna predstava abonmaja Veličastnih sedem Piksli. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast; Sedmak, ZDSLU in Dobovšek, DD.

Lanskega novembra smo se na Likovnem salonu, kakor se je preimenoval že pred skoraj stoletjem uveljavljeni Majski likovni salon, vsakoletni pregled likovne dejavnosti na Slovenskem, lahko prepričali, da so likovni umetniki že v tako imenovani postdigitalni dobi, saj je tehnologija navdihnila številne ustvarjalce na tem področju, da se spoprijemajo z vsebinami na zelo različne načine. Gre za interdiciplinarno umetnost, ki je v veliki meri zelo povezana z znanostjo in raziskovanjem; Status njihove stanovske organizacije Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov pa je pravzaprav še v predmoderni dobi, če malce pretiravamo; Zastarel in neživljenjski status organizacije, neurejeno področje avtorskih pravic, nedomišljenem protikorupcijskem cenzusu za darila, katerega kolateralna škoda so prav likovni ustvarjalci in nedelovanje trga, so glavna vprašanja, ki jih v tej oddaji A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast obravnavamo s predsednikom ZDSLU, akademskim slikarjem Alešem Sedmakom. Na njegova vprašanja odgovarja dr_ Bojan Dobovšek, poslanec Državnega zbora in predsednik politične stranke Dobra država, tudi specialist forenzik in znanstveni proučevalec kriminalitete na področju likovne umetnosti: Tudi ta oddaja je nastala s pomočjo sredstev, ki jih zagotavlja Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije iz tako imenovanega medijskega razpisa. Članstvo v društvih likovnih umetnikov narašča, zdaj jih je že prek 750. Prihodnje leto bo Zveza društev slovenskih likovnikov praznovala 120 obletnico obstoja; od nekdaj je delovala kot administrativni, tudi računovodski servis in kot podpora pri pridobivanju statusa in predvsem pri kontaktiranju z galerijami, stanju in dogajanjih na trgu umetnin in podobno. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast; Polona Tratnik, ISH in Alenka Bratušek, SAB.

Aktualni znanstveni in pedagoški ter hkrati menedžerski angažman profesorice doktorice Polone Tratnik v ljubljanskem Institutu Studiorum Humanitatis, se sijajno ujema z mejnimi vprašanji med kulturo, umetnostjo, znanostjo in raziskovanjem, kar je vsekakor poseben izziv za naš uredniški projekt in oddajo A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast. Oddajo pripravljamo in realiziramo tudi s pomočjo denarja, ki ga je iz javnega medijskega razpisa zagotovilo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Druga sogovornica, ki ji je Tratnikova naslovila dokaj eksplicitno vprašanje pa je tokrat magistra Alenka Bratušek, predsednica politične stranke z njenim imenom;

Konec umetnosti – genealogija modernega diskurza: od Hegla k Dantoju je doktorska disertacija slikarke in kiparke Polone Tratnik prve sogovornice v tej oddaji A propos: kultura in umetnost, politika in oblast; če za izziv zapišemo samo nekaj opomb iz tega pogovora, ne moremo mimo poudarkov v raziskovanju razvoja (in domnevnega konca) umetnosti, ko filozofija o umetnosti, postane estetika; prestop iz polja lepega v polje raziskovanja, ki je lahko tudi lepo po sebi; izjemno pomembna je verodostojnost tistega, ki kaj spreminja, četudi – ali pa prav zaradi tega – gre za uporništvo kot način spreminjanja vrednot ali zgolj sloga bodisi v umetnosti ali pa v raziskovanju. Boljši izraz za določeno metniško ustvarjanje je dejanje, kot pa delo. Pogosto je akt, akcija, dejanje že ustvarjanje po sebi in ni nujno da gre za izdelek, ki bi naj bi bil umetniški produkt, kot je prevladujoče razumevanje »izdelovanja« umetniških stvaritev. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast; Samobor in Lubej, Drama in Solidarnost

V tokratni oddaji A propos: kultura in umetnost, politika in oblast, ki je del projekta, ki ga z javnim denarjem iz tako imenovanega medijskega razpisa sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, sodelujeta Igor Samobor, ravnatelj SNG Drama Ljubljana in predsednik stranke Solidarnost – za pravično družbo Uroš Lubej. Čeprav je naš prvi sogovornik naslovil sklepno vprašanje sprva na vse politične stranke in ga tako rekoč hkrati fokusiral na SDS, Slovensko demokratsko stranko, ki je bila v iztekajočem se mandatu glavna opozicijska stranka, smo bili kasneje potisnjeni v položaj, ko smo morali poiskati drugega sogovornika; Kako to, da je prišlo do te spremembe, ki nam je zaradi pomanjkanja osnovne omike, da se – ne glede na odločitev in na razloge – vsaj odgovori na vsebinsko utemeljeno prošnjo in na vabilo za sodelovanje, skušamo podrobneje pojasniti v oddaji; Neodzivnost predsednika Strokovnega sveta SDS za kulturo je povzročila, da smo v soglasju z gospodom Samoborjem iskali drugega sogovornika, kar je vzelo kar nekaj časa, tako da oddajo objavljamo z zamudo. Prav v teh dneh je SNG Drama Ljubljana znova na široko odprla svoja vrata, saj je pred dnevi z javno gledališko-glasbeno prireditvijo predstavila repertoar za prihodnjo sezono, med 26_ in 31_ majem pa bo potekal že 5_ Drama Festival, ki ga posvečajo velikanu gledališke igre Jerneju Šugmanu; V njegovo čast se bo na velikem odru in v Mali drami zvrstilo kar devet vrhunskih uprizoritev, od tega dve domači premieri – Deklica s strunami in Ne pozabite na rože. Nekateri ocenjevalci niso razumeli odločitve programskega vodstva Drame, da v čast 150 letnici slovenskega gledališča v iztekajoči se sezoni uprizarjajo izključno slovenska besedila; Zgodilo pa se je, kot v oddaji poudari Igor Samobor, nekaj presenetljivega: vse predstave so neverjetno dobro obiskane. To je vsekakor izjemna sezona. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast; Simonović, PEN in Matić, SMC

Leto 2018 je leto volitev. Spomladi se bo na novo oblikoval Državni zbor RS, jeseni pa na lokalni rani občinski in mestni sveti; Za obe ravni zakonodajnega in nadzornega urejanja življenja velja, da sta kultura in umetnost, z morda nekoliko drugačnim položajem medijev, ki v okviru upravljanja države tudi sodijo v ta podsistem – v najboljšem primeru – zgolj omenjeni v programih političnih strank; Z izjemami, seveda. V nizu oddaj A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast, ki ga pripravljamo in realiziramo tudi s pomočjo denarja, ki ga zagotavlja Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije iz javnega medijskega razpisa, želimo v uredništvu Radia KAOS predstaviti najaktualnejše dosežke kulturnih ustvarjalcev in umetnikov (v atorskem ali kolektivnem smislu, če gre za zavode ali organizacije), sprašujemo pa jih tudi o tem, katere so ključne (sistemske) težave in glavna vprašanja pri njihovem delu, ustvarjanju; Ta vprašanja potem naslovimo na izbrano politično stranko in v pogovoru z njihovim predstavnikom skušamo ugotoviti, če imajo v svojem volivnem programu kar koli zapisanega o kulturi in umetnosti ali pa imajo morda celo pripravljene odgovore na vprašanja, ki so jih v tej oddaji postavili ustvarjalci s področja kulture in umetnosti;

Naša prva sogovornica je Ifigenija Simonovič, predsednica slovenskega PEN. Z njo smo se pogovarjali tako rekoč dan ali dva po koncu jubilejnega, petdesetega mednarodnega srečanja pisateljev in pesnikov na Bledu, o čemer smo uvodoma, razumljivo, največ govorili; V drugem delu pa so bile v ospredju refleksije v domačem in mednarodnem okolju na to srečanje pa tudi na odnos slovenske politike in oblasti do življenja pisateljev v njihovih državah ali v begunstvu, morda celo v izgnanstvu. Po kar nekaj več vloženega napora z ljudmi iz podpornega dela vodstva Stranke modernega centra in sprva brez pravega rezultata, se nam je končno, po tednu in več uspelo s pomočjo – lahko rečemo – stanovskega kolega v vodstvu stranke, če razumemo kulturo kot sektor ali državni podsistem, vzpostaviti stik z glavnim tvorcem tistega dela SMC-jevega volilnega programa, kjer obravnavajo kulturo. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast; Asociacija in SD, Krpan in Bevk

V oddajo A propos: kultura in umetnost, politika in oblast smo tokrat povabili Jurija Krpana, prvega duhovna Galerije Kapelica in direktorja Zavoda Kersnikova, nevladne organizacije sodobnih umetnikov, ki je hkrati član Upravnega odbora Društva Asociacija, ki združuje nevladne organizacije in samostojne kulturne ustvarjalce. Vodi ga predsednica Jadranka Plut; Naš drugi sogovornik, ki mu je Krpan naslovil predvolilno programsko vprašanje pa je Samo Bevk, predsednik Sveta za kulturo v stranki Socialni demokrati; Projekt šestnajstih oddaj s skupnim naslovom A propos: kultura in umetnost, politika in oblast je s sredstvi iz javnega medijskega razpisa deloma podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Med ključnimi iztočnicami za pogovor v tej oddaji, potem, ko smo nekaj več govorili o položaju samostojnih kulturinih ustvarjalcev in nevladnih organizacij s področja kultrure ter dejavnostih Društva Asociacija, sta bila Krpanova ocena, da lahko po volitvah prav Socialni demokrati prevzamejo ministrstvo za kulturo, in njegovo vprašanje: “… Kaj boste v SD storili, da bosta slovenska družba in država razumeli sodobne tokove v umetnosti drugače, kot jih razumeta zdaj?” Samo Bevk je sprva predstavil glavne značilnosti programa Samozavestna Slovenija, s katerim se Socialni demokrati odpravljajo na volitve in v katerem podčrtujejo, da … ko po Sloveniji srečujejo ljudi – znanstvenike, podjetnike, kmete, delavce, učitelje, mlade in stare, vidijo znanje. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: