A propos

Zadnje objave

A propos: Kultura in turizem; Sax GO, Klopotec, Radol’ca, Okarina in Štala

To je letošnja zadnja oddaja iz kroga devetih, kolikor smo jih načrtovali pred več kot letom dni, to je v času, ko je bil nek virus s čudnim kraljevskim imenom še tam daleč za devetimi gorami, devetimi vodami in onkraj – Kitajskega zidu. Kronskemu virusu je skoraj uspelo, da razje tudi naš načrt a smo ga, vsaj doslej uspeli zadržati na robu digitalnega sveta. Nekaj intervjujev nam je uspelo vendarle uspelo opraviti iz oči v oči, ali kot zapiše sloviti svetovni fotograf Henri Cartier-Bresson Tête à tête. O njem in njegovi razstavi je Radio KAOS govoril zunaj projekta s skupnim naslovom A propos: Kultura in umetnost, katerega del je tudi ta oddaja, ki je nastal s pomočjo denarja, ki ga je Ministrstvo za kulturo dodalo na javnem medijskem razpisu uspešnim projektom.   

Velika spodbuda v to smer, da bi Slovenija tudi zares bila država kulture, je zagotovo izredna potreba po kulturnem turizmu, kulturni ponudbi, kar bi obogatilo turistično doživljanje naše dežele. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

A propos: Kultura in turizem; Raznolikosti in izjemnosti Prekmurja in Bleda

S predzadnjo oddajo A propos: Kultura in turizem smo se podali v Lendavske gorice, od tam pa mimo Vinaruima, skozi razstavišča Galerije muzeja Lendava, prek bližnje s kulturnimi dogodki bogate Murske Sobote in razstave Lojzeta Logarja v tamkajšnji galeriji do turističnega in tradicionalno s kulturo (in turisti) napolnjenega Bleda. No, do letošnjega marca je bilo tako. Zdaj je vse drugače. Obiskali smo torej Prekmurje in Bled. Drugega poznamo kot turistični biser, prvo pa to še postaja – tudi s pomočjo premišljeno izbranih kulturnih vsebin in umetnosti. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

A propos: Kultura in turizem; Tudi na Ptuju je poezija vino in vino poezija

Spoštovane in cenjeni, to je Radio KAOS in oddaja A propos: Kultura in turizem, sedma od skupaj devetih, kolikor jih obsega celoletni istoimenski projekt, ki ga sofinancira Ministrstvo za kulturo RS. Tokrat smo se odpravili na Ptuj z namenom, da ugotovimo, koliko tamkajšnje pestro kulturno dogajanje v širšem pomenu besede in umetnost v ožjem odzvenu številnih ustvarjalnosti, med katere, kot bomo slišali lahko – z nekaj zadržki – sodi z vsem spremljajočim tudi pridelava vina, ki je tako značilna za ta del Slovenije. Covidu navkljub. Ne glede na številne omejitve, ki jih je v letu 2020 vzpostavila pandemija in njene posledice, se je štiriindvajseti festival Dnevi poezije in vina ponujal kot izjemna priložnost – in morda so tudi tile dnevi okrog Martinovega, ko so tudi na Ptuju ustoličili novo vinsko kraljico in ko oddajo končno objavljamo, dobra izbira ali vsaj asociacija na nanjo. Kaj več dosti v teh zapahnjenih časih skoraj ni mogoče. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

A propos: Kultura in turizem na Obali. Izjemni dogodki, najpogosteje neusklajeni s turistično operativo

To je prva oddaja A propos: Kultura in turizem v jesenskem delu tako z virusi zapahnjenega leta kot je tole z letnico 2020; Načrt je bi seveda drugačen, saj smo upali, da bomo vsa gradiva posneli, pregledali in »sprešali« v oddajo še pred letošnjo trgatvijo a se je vse skupaj razvleklo na debele tri mesece; Veliko razlogov je za to, med glavnimi seveda obveznosti naših sogovornikov, ki jih po svoje narekujejo tudi okoliščine, povezane s covid-19; Odpravljali smo se in dvakrat ali trikrat nam je to celo uspelo, na slovensko obalo, kjer smo lovili zadnje odbleske letošnjega poletja in prve prijaznosti nepričakovano božajočega začetka jeseni; Obiskali smo Koper, Piran in Portorož, kjer smo se pogovarjali z izjemnimi ustvarjalkami in ustvarjalci, malček bosi pa smo ostali pred pragom tistih, za katere smo pričakovali, da nam bodo odprtega srca in s kopico navdušujočih podatkov o učinkih sinergije, ki jo ustvarjajo kultura, umetnost in turizem, stopili nasproti s konkretnejšimi podatki in primerjavami. Tudi tokratno oddajo A propos: Kultura in umetnost, ki je šesta v zaporedju celoletnega niza devetih, smo pripravili v upanju, da jo bomo mogli podpreti – in kot kažejo zadnja sporočila od tam, se bo to tudi zgodilo – z javnimi sredstvi, za katere smo se uspešno potegovali na javnem medijskem razpisu Ministrstva za kulturo. Če smo se v času in po vsebini kar nekaj krat zataknili pred vrati tamkajšnjih občinskih organizmov, ki bi o rezultatih in sinergiji med kulturo in turizmom mogli vedeti največ pa nam je – kljub temu, da so bila v času našega obiska vrata visokošolskih in znanstvenih institucij še počitniško priprta – uspelo vstopiti skozi sodobno preddverje v tretje nadstropje Turistice, Fakultete za turistične študije Univerze na Primorskem; Naša sogovornica je bila gospa Milka Sinkovič, predavateljica in lektorica za nemški jezik, članica Katedre za kulturni turizem. Pogovor smo začeli z vprašanjem, do katere mere so sploh realna pričakovanja – v teoriji in izkustveno – da kultura in umetnost kakor koli vplivata na turizem, na turistični obisk? Kaj zares na Obali pomeni ta pojmovni par kultura in turizem? Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

A propos: Kultura in turizem; Gledališče kot turistični prevrat na Mljetu in v Kostanjevici na Krki.

To je peta oddaja iz letošnjega niza devetih, s skupnim naslovom A propos: Kultura in turizem; Pripravili smo jo tudi v upanju, da jo bomo uspeli realizirati s pomočjo javnih sredstev, ki jih zagotavlja ministrstvo za kulturo Republike Slovenije prek tako imenovanega javnega medijskega razpisa; Končno se nam je uspelo »prebiti« do programskega termina v katerem bo naš, že pred časom večkrat napovedani sogovornik Matjaž Berger, režiser in direktor Anton Podbevšek teatra iz Novega mesta. 

Razlogov, da ta pogovor uvrščamo v program šele sedaj, posneli smo ga namreč že sredi maja, ko so se zaiskrile prve napovedi o rahljanju protiepidemijskih ukrepov, je več; Glavni je, da je zdaj že zagotovo, da gledališča znova obujajo svojo »proizvodnjo«, novomeški APT z igro, ki je, če smo avtorje dobro razumeli, pravzaprav gledališki melodramatični performans o strasti, ki je hkrati brez (klasičnega gledališkega) odra, odrski esej o tistem, kar v človeku vzpostavlja teror. Kar ga »dela« terorista in vse tisto, kar ga hkrati onemogoča kot človeka s takšnim značajem, kaj šele v njegovi tovrstni potencialni ali uresničeni samopotrditvi. Še preden smo predstavo Talka Paula Claudela, Jacquesa Lacana, Matjaža Bergerja in še vseh drugih njenih soustvarjalcev slišali, ja, in videli, bi bilo preveč reči, da gre zagotovo za tovrstno razpiranje človeka in njegove teroristične biti a z ugibanjem najbrž nismo daleč od tega; Torej Talka je glavni razlog, da pogovor z Bergerjem objavljamo šele zdaj; Takrat sva ga – po uvodnem pozdravu, seveda –  začela tisti dan še vedno z zelo aktualnim vprašanjem o gledališču v pandemijski zaklenjenosti in takoj nato preskočila, morda  bolje – poskusila sva se usidrati – blizu glavnega naslova te oddaje: Kultura in turizem, opirajoč se na izkušnjo, ki smo jo priobčili v eni od prejšnjih oddaj, ko smo obiskali Dolenjski muzej, ki je APT-jev sosed. Tik pred prepovedjo vseh dejavnosti, tudi umetniških, seveda kak teden dni prej, je bila v Anton Podbevšek teatru zelo odmevna premiera Muzikofilije. Kaj se je dogaja potem in kako potekajo stvari zdaj (ko smo bili še sredi maja) nas je najprej  zanimalo? Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

A propos: Kultura in turizem; Težko pričakovani mednarodni dogodki, tudi koncerti brez zaukazane socialne distance.

To je oddaja A propos: Kultura in turizem, četrta iz niza osmih v tem letu – vse v sodelovanju in s pomočjo – no, vsaj upamo, da bo temu tako – javnih sredstev, ki jih pričakujemo iz obsega, kot je določen z javnim medijskim razpisom Ministrstva za kulturo Republike Slovenije; V odpovedi prejšnje, tretje oddaje, smo sicer napovedali pogovor z režiserjem Matjažem Bergerjem iz Anton Podbevšek teatra a smo ga prestavili vsaj za teden dni; Tako bomo bližje premieri predstave Talka, ki jo pripravljajo za zadnji ponedeljek v tem mesecu na prostem, v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki. V dneh, ko kaže, da se zaradi covida-19 ostre omejitve druženja na koncertnih, gledaliških, kongresnih in podobnih prireditvah vendarle nekoliko rahljajo, smo prav zato k pogovoru povabili dva izkušena človeka, uveljavljena strokovnjaka organizacije velikih kulturnih, tudi turističnih, poslovnih in kongresnih  dogodkov ter – če uporabimo oznako, značilno za to »industrijo dogodkov« cross-over  prireditev, predvsem pa zahtevnejših koncertov; To sta Gorazd Čad in Igor Vidmar. Prvi je direktor agencije Toleranca Marketing, ki pripravlja različne kulturne in poslovne dogodke, drugi pa direktor KOS-a Gospodarskega interesnega združenja Koncertnih organizatorjev Slovenije in prvi človek podjetja za organizacijo kulturnih prireditev Ropot Vidmar. Pogovor z Gorazdom Čadom smo, potem, ko smo razrešili misterij tolerance, pravzaprav družbe s tem imenom, preusmerili k občutku, ki nam je v preteklih treh mesecih v bistvu zlezel pod kožo, namreč, da sprejemamo dejstvo, da dogodkov ni, kot povsem normalno stanje. Najpomembneje je, da ostanemo zdravi; Izkazalo se je, da je pri njih, ki so organizatorji tudi kulturnih dogodkov, tudi takih, ki sodijo v dejavnosti kulturnega turizma, to vprašanje bistveno bolj resno in občutljivo; Toleranca, je bilo torej naše prvo vprašanje. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

A propos: Kultura in turizem; Situle kot magnet za obisk Novega mesta in Dolenjske? Rdeče barve ni, je pa jantar…

Ko smo se še precej pred izbruhom korona-virusne karantene razgledovali po sogovornikih za to oddajo v Novem mestu, sta nam v sinopsis sama od sebe ven in ven vstopala dva kolektiva ali če hočete dve ustvarjalni, nenehno kreativni skupini; Prva in brez slehernega dvoma je izjemna skupina raziskovalcev združenih v in okrog imena Dolenjski muzej, druga pa ustvarja v njihovi neposredni bližini: Anton Podbevšek teater ali krajše APT; Pri odločanju in izbiri ključnih vprašanj smo ves čas hodili po robu, ki se težko premakne iz polja ustvarjanja v polje turizma; kar smo artikulirali je ves čas sililo »zgolj« v prostranstva kulture, kulturne zgodovine, antropologije, zgodovine umetnosti, izročila številnih ljudstev, ki so si delila te, zdaj (menda) naše (ali čigave že?) prostore in dosežke človeškega uma in rok  naših ljudi, prednikov in njihovih potomcev skozi številne rodove; Tudi tokratno, tretjo zaporedno oddajo A propos: Kultura in umetnost iz celoletnega niza osmih oddaj smo pripravili v upanju, da jo bomo mogli podpreti z javnimi sredstvi, za katere smo se uspešno potegovali na javnem medijskem razpisu Ministrstva za kulturo. Dolenjski muzej je večja institucija, kot se zdi morda prišleku zaradi predsodkov in površnih vtisov o lastni, svoji, naši (ne)pomembnosti, še posebej, če je vajen prostorskega, vsebinskega in kadrovskega razkošja podobnih hiš in organizmov v prestolnici; V tej oddaji ne bomo razčlenjevali organizacijskih in programskih značilnosti te vsebinsko in programsko razvejane institucije, pač se osredotočamo na prva dobro raziskana obdobja na teh prostorih, ki so odlično predstavljena in – vsaj nam se je, kar smo videli, pokazala kot izjemen potencial za obisk domačih in tujih gostov, usmerjenih obiskovalcev ali tistih s premišljeno izbranim načrtom ali pa onih, ki v te sobane zaidejo po naključju in iz gole radovednosti. Prvotni načrt, kot smo ga omenili tudi že v odpovednem delu prejšnje oddaje A propos, ko smo obiskali Ljubljanski grad, je za to oddajo predvideval obisk obeh že omenjenih novomeških ustvarjalnih skupin in izkazalo se je, da oboji – vsak sicer precej po svoje, razmišljajo tudi o obiskovalcih od drugod; Morda še premalo poglobljeno in ne kot da bi bili ena od pomembnejših ciljnih izbir za ljudi, ki jim rečemo turisti a se tudi to spreminja; Tako smo v Dolenjskem muzeju, kot v sosednjem gledališču posneli pogovora, ki vsak zase in vsak s svojimi posebnostmi z različnimi poudarki in možnostmi merita tudi na polje turizma. Prvotno odločitev, da bo to oddaja o obeh, smo torej spremenili in se s to oddajo zadržali samo na novomeškem naslovu Muzejska ulica 7, z eno od prihodnjih pa se odpravljamo čez cesto in okrog vogala, na Prešernov trg 3; Ljudje iz novomeške intelektualne in ustvarjalne srenje, za katero je od nekdaj značilno, da so viharjenje misli in nenehno iskanje načinov, kako umišljeno eksplicirati in uresničiti njihovo prepoznavanje sveta, so nas seznanili z arheologom dr_Borutom Križem, kustosom in podpredsednikom muzejskega sveta, ki je bil nekaj let, kot sam pravi, povsem naključno, tudi direktor tega zavoda z več kot 155 letno zgodovino, če se opremo na prve pobude za oblikovanje tovrstne institucije mesta, katerega prazačetki segajo še 500 let globlje v preteklost; mimogrede – prav te dni delovno in uradno praznujejo 70 letnico te arheo-zgodovinske, kulturne in raziskovalne ustanove v sodobni podobi javnega zavoda; Arheologom, ki si jih predstavljamo z lopatami, krampi, metri in s skicirkami, polami papirjev in fotoaparati so sprva ljubeče in rahlo zbadljivo rekli krtki, kopači, zdaj so med ljudmi sprejeti kot žličkarji, česar ne slišijo radi. Pogovor o arheologih in arheologiji pa tudi o geologiji Dolenjske se je zares razvnel potem, ko smo si pod vodstvom našega eminentnega sogovornika, kustosa, kake tri ure ogledovali  in končno tudi ogledali izjemne arheološke najdbe iz različnih obdobij – tja do zgodnje kamene dobe, to je kakih 17.000 let nazaj, ko je bila (tudi) Dolenjska nič drugega kot zaliv Panonskega morja. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: