A propos

Zadnje objave

A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast; Samobor in Lubej, Drama in Solidarnost

V tokratni oddaji A propos: kultura in umetnost, politika in oblast, ki je del projekta, ki ga z javnim denarjem iz tako imenovanega medijskega razpisa sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, sodelujeta Igor Samobor, ravnatelj SNG Drama Ljubljana in predsednik stranke Solidarnost – za pravično družbo Uroš Lubej. Čeprav je naš prvi sogovornik naslovil sklepno vprašanje sprva na vse politične stranke in ga tako rekoč hkrati fokusiral na SDS, Slovensko demokratsko stranko, ki je bila v iztekajočem se mandatu glavna opozicijska stranka, smo bili kasneje potisnjeni v položaj, ko smo morali poiskati drugega sogovornika; Kako to, da je prišlo do te spremembe, ki nam je zaradi pomanjkanja osnovne omike, da se – ne glede na odločitev in na razloge – vsaj odgovori na vsebinsko utemeljeno prošnjo in na vabilo za sodelovanje, skušamo podrobneje pojasniti v oddaji; Neodzivnost predsednika Strokovnega sveta SDS za kulturo je povzročila, da smo v soglasju z gospodom Samoborjem iskali drugega sogovornika, kar je vzelo kar nekaj časa, tako da oddajo objavljamo z zamudo. Prav v teh dneh je SNG Drama Ljubljana znova na široko odprla svoja vrata, saj je pred dnevi z javno gledališko-glasbeno prireditvijo predstavila repertoar za prihodnjo sezono, med 26_ in 31_ majem pa bo potekal že 5_ Drama Festival, ki ga posvečajo velikanu gledališke igre Jerneju Šugmanu; V njegovo čast se bo na velikem odru in v Mali drami zvrstilo kar devet vrhunskih uprizoritev, od tega dve domači premieri – Deklica s strunami in Ne pozabite na rože. Nekateri ocenjevalci niso razumeli odločitve programskega vodstva Drame, da v čast 150 letnici slovenskega gledališča v iztekajoči se sezoni uprizarjajo izključno slovenska besedila; Zgodilo pa se je, kot v oddaji poudari Igor Samobor, nekaj presenetljivega: vse predstave so neverjetno dobro obiskane. To je vsekakor izjemna sezona. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast; Simonović, PEN in Matić, SMC

Leto 2018 je leto volitev. Spomladi se bo na novo oblikoval Državni zbor RS, jeseni pa na lokalni rani občinski in mestni sveti; Za obe ravni zakonodajnega in nadzornega urejanja življenja velja, da sta kultura in umetnost, z morda nekoliko drugačnim položajem medijev, ki v okviru upravljanja države tudi sodijo v ta podsistem – v najboljšem primeru – zgolj omenjeni v programih političnih strank; Z izjemami, seveda. V nizu oddaj A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast, ki ga pripravljamo in realiziramo tudi s pomočjo denarja, ki ga zagotavlja Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije iz javnega medijskega razpisa, želimo v uredništvu Radia KAOS predstaviti najaktualnejše dosežke kulturnih ustvarjalcev in umetnikov (v atorskem ali kolektivnem smislu, če gre za zavode ali organizacije), sprašujemo pa jih tudi o tem, katere so ključne (sistemske) težave in glavna vprašanja pri njihovem delu, ustvarjanju; Ta vprašanja potem naslovimo na izbrano politično stranko in v pogovoru z njihovim predstavnikom skušamo ugotoviti, če imajo v svojem volivnem programu kar koli zapisanega o kulturi in umetnosti ali pa imajo morda celo pripravljene odgovore na vprašanja, ki so jih v tej oddaji postavili ustvarjalci s področja kulture in umetnosti;

Naša prva sogovornica je Ifigenija Simonovič, predsednica slovenskega PEN. Z njo smo se pogovarjali tako rekoč dan ali dva po koncu jubilejnega, petdesetega mednarodnega srečanja pisateljev in pesnikov na Bledu, o čemer smo uvodoma, razumljivo, največ govorili; V drugem delu pa so bile v ospredju refleksije v domačem in mednarodnem okolju na to srečanje pa tudi na odnos slovenske politike in oblasti do življenja pisateljev v njihovih državah ali v begunstvu, morda celo v izgnanstvu. Po kar nekaj več vloženega napora z ljudmi iz podpornega dela vodstva Stranke modernega centra in sprva brez pravega rezultata, se nam je končno, po tednu in več uspelo s pomočjo – lahko rečemo – stanovskega kolega v vodstvu stranke, če razumemo kulturo kot sektor ali državni podsistem, vzpostaviti stik z glavnim tvorcem tistega dela SMC-jevega volilnega programa, kjer obravnavajo kulturo. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast; Asociacija in SD, Krpan in Bevk

V oddajo A propos: kultura in umetnost, politika in oblast smo tokrat povabili Jurija Krpana, prvega duhovna Galerije Kapelica in direktorja Zavoda Kersnikova, nevladne organizacije sodobnih umetnikov, ki je hkrati član Upravnega odbora Društva Asociacija, ki združuje nevladne organizacije in samostojne kulturne ustvarjalce. Vodi ga predsednica Jadranka Plut; Naš drugi sogovornik, ki mu je Krpan naslovil predvolilno programsko vprašanje pa je Samo Bevk, predsednik Sveta za kulturo v stranki Socialni demokrati; Projekt šestnajstih oddaj s skupnim naslovom A propos: kultura in umetnost, politika in oblast je s sredstvi iz javnega medijskega razpisa deloma podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Med ključnimi iztočnicami za pogovor v tej oddaji, potem, ko smo nekaj več govorili o položaju samostojnih kulturinih ustvarjalcev in nevladnih organizacij s področja kultrure ter dejavnostih Društva Asociacija, sta bila Krpanova ocena, da lahko po volitvah prav Socialni demokrati prevzamejo ministrstvo za kulturo, in njegovo vprašanje: “… Kaj boste v SD storili, da bosta slovenska družba in država razumeli sodobne tokove v umetnosti drugače, kot jih razumeta zdaj?” Samo Bevk je sprva predstavil glavne značilnosti programa Samozavestna Slovenija, s katerim se Socialni demokrati odpravljajo na volitve in v katerem podčrtujejo, da … ko po Sloveniji srečujejo ljudi – znanstvenike, podjetnike, kmete, delavce, učitelje, mlade in stare, vidijo znanje. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast; Moederndorfer in Levica.

To je prva oddaja iz letošnjega niza A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast. Pred letošnjimi državnozborskimi volitvami in morda še kak teden potem bomo namreč z metodo ločenih pogovorov soočili izbrane sogovornike iz sveta kulture in umetnosti s tistimi v politiki; To oddajo in ves projekt je z javnim denarjem iz letošnjega medijskega razpisa podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Najbolj in predvsem nas zanima, kaj bodo prvi povedali drugim, da bi morali v novem mandatu postoriti za kulturo in umetnost pri nas; Drugi pa bodo prvim – in seveda vsem nam – pojasnjevali, kaj so o tem družbenem podsistemu, ki je ključen za obstoj naroda, zapisali v svojih programih, če seveda sploh so – in kako namervajo to uresničiti; Sogovorniki s področja kulture namreč sami izberejo naslovnika svojih ocen in vprašanj, se pravi, izberejo politično stranko, od katere pričakujejo odgovore; Vsaka od strank pa lahko v tem nizu oddaj sodeluje samo enkrat. Pred jesenskimi lokalnimi volitvami, bomo tak krog pogovorov ponovili na lokalni ravni. Današnjo oddajo pa začenjamo s pogovorom, v katerem sodeluje predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada, ki je na letošnji in lanski podelitvi poskrbel za odmevna nastopa. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

A propos… Kultura in gospodarstvo: Slovenska pesem, mozaiki, čipka in podjetništvo na Mozelškem

Spoštovani in cenjene! Z ekipo projekta A propos; Kultura in gospodarstvo in z oddajo, v kateri skušamo poiskati zanimive sogovornike z izkušnjami v sodelovanju med kulturo in gospodarstvom smo se za to sklepno oddajo odpravili med Slovence v izseljenstvu. Med zamejskimi Slovenci smo bili pred poldrugim mesecem s podobnimi vprašanji, kot smo jih zvečine postavljali sogovornikom doma, v Sloveniji. Zanimalo nas je predvsem v kolikšni meri – in če sploh – uspejo ustvarjalci kulture in umetnosti sodelovati z gospodarstvom, da bi si omogočili boljše pogoje za svoje delo in vrhunske dosežke; Že v slovenskih umetniških ustanovah takoj na oni strani meje, v zamejstvu, kot pogosto površno rečemo, so pogoji za njihovo delo pomembno drugačni kot v Sloveniji, okoliščine, ki bi stimulirale tamkajšnje gospodarske dejavnike, morda celo v lasti ali pod upravljanjem, vodenjem ali če hočete menedžeriranjem tam živečih in delujočih Slovencev, so pa sploh povsem drugačne kot pri nas; Različnosti v tem pogledu se z oddaljenostjo od matice, se pravi slovenske države, v glavnem samo še povečujejo, morda točneje – razlike so pestrejše in jih tako rekoč ni mogoče realno primerjati; Nikjer pa nismo, tudi v Sloveniji ne, našli primera, da bi država stimulirala povezovanje kulture in gospodarstva s ciljem vzpostaviti projekt, dogodek, umetniško stvaritev kot skupno investicijo, kot enoviti produkt, ki naj bi prinesel gospodarske in posredne kulturne učinke, kljub dejstvu, da so tako Italija, Francija in Luksemburg – države, ki smo jih s to oddajo obiskali – članice Evropske unije; Pred desetimi dnevi smo namreč govorili o slovenskem društvu, ki povezuje Slovence v Luksemburgu in katerega glavna, vendar ne edina dejavnost so kulturni dogodki in prireditve. Doma in prek meje – v Trstu – so bili naši sogovorniki zvečine profesionalni ustvarjalci, producenti ali organizatorji in upravljalci, direktorji ali ravnatelji na področju kulture in umetnosti na eni strani na drugi pa predstavniki tako velikih gospodarskih družb kot manjših podjetij; V evropskih državah in drugod širom po svetu ustvarjajo mnogi slovenski umetniki, med njimi jih je kar lepo število tudi svetovno uveljavljenih, ki pa praviloma ne delujejo povezano ali opazneje organizirano s slovenskimi skupnostmi v teh sredinah; Med izseljenci, Slovenci v diaspori, smo zato poiskali okolja in ljudi, ki se s kulturo ukvarjajo ljubiteljsko, tudi buditeljsko, če je to sploh pravi izraz; Njihov poglavitni cilj, ki ga podpirajo tudi mnogi pripadniki tamkajšnjega avtohtonega prebivalstva ali drugi priseljenci in njihovi potomci, je predvsem obdržati pri življenju slovenska narodna izročila in kulturo, katere glavna značilnost je seveda slovenski jezik – ne glede na to, v katero generacijsko zaporedje sodijo in ne glede na razloge njihovega izseljenstva; Nekako na enaki ravni so se nam odzvali tudi redki podjetniki slovenskega rodu, ki jim pri tem pomagajo; Obiskali smo jih v severovzhodni Franciji, nedaleč od meje z Nemčijo in blizu meje z Luksemburgom. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

A propos… Kultura in gospodarstvo: Galerija ZT Kranj; Janka Planinc in Peter Soklič

V programskem nizu Radia KAOS in tudi v tokratni oddaji A propos; Kultura in gospodarstvo, ki ga z javnimi sredstvi iz medijskega razpisa podpira tudi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, govorimo o povezanosti in odvisnosti kulturnih in umetniških ustanov, organizacij, ansamblov ali posameznih ustvarjalcev tudi od razumevanja podjetij na eni – in zanimanju gospodarskih subjektov za kulturo in umetnost – na drugi strani. Tudi kadar gre za ljubiteljsko umetnost. Naša tokratna sogovornika sta gospa Janka Planinc, direktorica Območne enote Zavarovalnice Triglav v Kranju in gospod dr. Peter Soklič, zdravnik, specialist radiolog, ki se ukvarja s slikarstvom že petdeset let; Morda je za to vsaj malce kriv tudi ajdovski mojster slikarstva, svetovno uveljavljeni prof. Veno Pilon; Sokličevo strokovno in ustvarjalno življenje je razpeto med Ljubljano, Abu Dhabijem, Švico ter Trento; In Kranjem, seveda; Vsaj od oktobra in do začetka decembra je bilo tako, pa še kdaj prej tudi, bržčas. Prav takrat, ko se je iztekla njegova razstava v tej, zares posebni galeriji in ko so že postavljali novo – še enega slikarskega fenomena, tokrat kakih 35 let mlajšega akademskega slikarja Jerneja Forbicija, smo se v tej oddaji, ki je tudi del projekta Radia KAOS A propos; Kultura in gospodarstvo, z Zavarovalnico Triglav že srečali. Takrat je v njenem imenu sodeloval Luka Pušnik, direktor službe za korporativno komuniciranje, drugi sogovornik pa je bil Tibor Mihelič Syed, direktor Mladinskega gledališča. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

A propos… Kultura in gospodarstvo: Slovensko društvo Slolux – ker so vsi daleč od doma

Spoštovane gospe, cenjeni gospodje,s to oddajo Radia KAOS A propos. Kultura in gospodarstvo, ki je del snopiča skoraj dveh ducatov oddaj, v katerih skušamo opozoriti na zanimive primere sodelovanja gospodarstva s kulturo in umetnostjo, izpolnjujemo ta letošnji projekt in njegov, vsaj v številčnem pogledu, osnovni načrt. V vsakem začetku oddaje ponavljamo, da smo s tem projektom konkurirali na javnem medijskem razpisu, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in si iz tega vira uspeli zagotoviti delno gmotno podporo. Tako smo se namreč zavezali sofinancerju, pa tudi prav je, da so o tem dejstvu obveščeni tako sodelujoči v posamezni oddaji kot njeni poslušalci oziroma gledalci. V odnosu kultura – gospodarstvo gre praviloma gre za dvosmerni proces, ki pa se včasih zatakne tudi tako, da so pričakovanja kulturnih ustanov in umetnikov – prazni ali vsaj pol-prazni upi, nemalokrat zmanjšani na raven kakega vbogajma v obliki skromnega sponzorskega ali donatorskega prispevka; Včasih pa ostanejo tudi brez kakršnega koli odziva, ker se uprave podjetij z njimi nimajo časa ukvarjati, saj so prezaložene s tovrstnimi prošnjami; Tudi zato skušamo s sogovorniki na obeh straneh, se pravi, na kulturni in na gospodarski, preveriti, če morda razmišljajo tudi o predlogih, ki bi z močjo zakona stimulirali drugačne, bolj tvorne, sinergične in produktivne rešitve; Je pa tokratna oddaja ena od treh v celem nizu doslej, kjer smo obstali samo na eni strani dvojice in ko smo se odpovedali preverjanju idej o novim spodbudnih možnostih oblasti do gospodarstva; Če kje smo med organizatorji ali ustvarjalci kulture in umetnosti ali tistimi, ki se ukvarjajo z njo vedno našli sogovornike in obilo vsebin, tokrat pa ne moremo reči, da sogovornikov na strani gospodarstva nismo našli, ker jih niti nismo iskali, saj smo zaradi specifičnosti glavne vsebine pravzaprav govorili o potencialnih, mogočih, zelo verjetnih podpornikih; To je ena tistih oddaj, ko govorimo več o načrtih in pričakovanjih, kot o številkah in imenih; Čeprav tudi o tem; O kom torej in o čem govorimo tokrat? Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: