A propos

Zadnje objave

A propos… Kultura in gospodarstvo; Cetinski in Jontes, CD in TLKS.

Spoštovane gospe, cenejni gospodaje, to je Radio KAOS in oddaja A propos; Kultura in gospodarstvo, v kateri govorimo o povezanosti in odvisnosti kulturnih in umetniških ustanov, organizacij, ansamblov ali posameznih ustvarjalcev od razumevanja podjetij na eni – in zanimanja gospodarskih subjektov za kulturo in umetnost – na drugi strani; Niz skoraj dveh ducatov oddaj smo strnili v celoletni projekt, ki ga z javnimi sredstvi iz tako imenovanega medijskega razpisa podpira tudi ministrstvo za kulturo Republikr Slovenije;

Naša tokratna sogovornika sta gospa Uršula Cetinski, direktorica Cankarjevega doma in gospod Tomaž Jontes, direktor Tržnega komuniciranja v Strateški poslovni enoti Poslovni trg Telekoma Slovenije. V 26-ih letih samostojnosti Republike Slovenije se je razmerje med podjetji, njihovimi vodstvi, lastniki in kulturnimi ustvarjalci ter institucijami spremnijalo na zelo različne načine; Izhajamo iz domneve, da v pretežni meri v škodo kulture, umetnosti in znanosti; Ne pa vedno in povsod;

Prevladuje vtis, da so se ti odnosi do neke mere ustalili, zagotovo pa so uprave, menedžment in lastniki gospodarskih družb vsa ta leta premišljevali in na novo premislili, če in kako naj sodelujejo s slovensko kulturno produkcijo in njenimi subjekti; Pogosto tudi tako, da tega premisleka ali odnosa sploh ni zaznati in tak vtis je včasih tudi napačen, vačsih tudi nekorekten, če ne že napačen; Ampak danes, v tej oddaji bomo govorili o primeru, s katerim bomo, verjamem, tak zgrešen vtis v celoti ovrgli. V uredništvu Radia KAOS nam je namreč v veliko zadovoljstvo, da sta se našemu vabilu tokrat odzvala gospa Cetinski in gospod Jontes, ker smo prepričani, da v razmerju med neko javno kulturno institucijo in gospodarstvom ni veliko primerov, ki bi navduševali s sodelovanjem, kot je v primeru njunih koletivov; Sem zagotovo sodi letošnji Liffe, ki se začenja jutri, v sredo, in kjer ta povezanost izjemno dobro deluje v kar 22 letiih, od skupno 28-ih, kolikor jih šteje Liffe in zdi se, da ima vse to skupaj tudi izjemne promocijske učinke za oba, torej tudi za delovanje in produkte Telekoma Slovenije. Za uvod nas je zanimalo, kaj je tista najmočnejša vez, ki vsa ta leta združuje Cankarjev dom in Telekom Slovenije v tem – skoraj bi lahko rekli – skupnem projektu? Še najmanj je to najbrž dejstvo, da je Cankarjev dom javni zavod, javna institucija, zvečine financirana z javnim denarjem, Telekom Slovenije pa za Slovenijo strateška gospodarska družba, ki je v dobršnem delu tudi v državni lasti… Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

A propos… Kultura in gospodarstvo: Škof in Sedmak, AS in ZDSLU.

V programskem nizu Radia KAOS in tudi v tokratni A propos; Kultura in gospodarstvo, ki ga z javnimi sredstvi iz medijskega razpisa podpira tudi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, govorimo o povezanosti in odvisnosti kulturnih in umetniških ustanov, organizacij, ansamblov ali posameznih ustvarjalcev tudi od razumevanja podjetij na eni – in zanimanju gospodarskih subjektov za kulturo in umetnost – na drugi strani; Naša tokratna sogovornika sta bila gospod Grabrijel Škof, predsednik uprave zavarovalne družbe Adriatic Slovenica in predsednik ZDSLU, Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, akademski slikar Aleš Sedmak;

Za začetek smo uporabili in malček tudi zlorabili vodilno geslo Zavarovalnice AS »Nove dimenzije varnosti« in hkrati pričakovali, da bi nas v vseslovenskem združenju likovnikov razvajali z nečim, kar bi sodilo pod parolo »Različne dimenzije lepega«. Ker vemo – ali si vsaj upamo verjeti – da sta oba tokratna sogovornika, tako gospod Škof kot gospod Sedmak, goreča privrženca obojega, se pravi različnih, ja tudi novih, dimenzij lepega in varnega, smo ju za uvod prosili, da na kratko opišeta neko njuno doživetje iz zadnjega časa, povezano z eni in drugim. Torej z lepim in varnim. In vredno je prisluhniti, kaj sta nam povedala. Galerija Zavarovalnice Adriatic Slovenica na Dunajski, tam čez cesto, nasproti Bežigrajskega dvora, smo spraševali gospoda Gabrijela Škofa je ne le zbirka likovnih del, zbranih iz njihovih pisarn in poslovalnic, pač pa tudi kraj, kjer se po nekem premišljenem programu na ogled postavijo mnoga aktualna likovna dela, ki jih ni mogoče pogosto, če sploh, videti v drugih razstaviščih; če uporabim citat, ki ga je na neki problemski konferenci o kulturi in socialnem ter poklicenm položaju kulturnih ustvarjalcev pred štirimi leti o kulturi izrekel prav gospod Sedmak, ko je navajal misel umetnostnega zgodovinarja Meyerja Shapira, so prav »Slike so morda najdražji predmeti na svetu, ki jih je izdelal človek«; Se pravi, da, če kje, prav v zavarovalnici vedo, kaj je pravo bogastvo; Vemo, sicer, da strast do likovne umetnosti ni edina njihova – pri tem mislimo na zavarovalnico – preokupacija na področju tako imenovane »družbene odgovornosti«; vsaj kar zadeva umetnost je tu zagotovo gotovo še glasba; Od kod torej odločitev za kulturo in umetnost v Adriatic Slovenici; Če bi sodili po poklicnih specialnostih vodstvenih ljudi, gospod Škof je diplomirani pravnik s pravosodnim izpitom, ob imenu njegovega kolega iz uprave gospoda Mitje Šenka, ki je sicer matematik, pa bi si drznili soditi, da gre za premislek, ki ga utemeljujejo z številkami, financami – pa si to ne upamo, ker gospoda Šenka pogosto vidimo na gledaliških premierah, mnoge iz vodstva, predvsem pa predsednika nadzornega sveta magistra Matjaža Gantarja pa smo videvali na koncertih, kjer muzicirajo simfoniki; seveda nas je zanimalo ali gre – za strast ali za dobiček? Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

A propos… Kultura in gospodarstvo: Naša (vizualna) umetnost je v svetovnem trendu

V programu Radia KAOS je znova na sporedu oddaja A propos; Kultura in gospodarstvo, ki jo z javnimi sredstvi iz medijskega razpisa podpira tudi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije; Pravzaprav gre za celoletni projekt s skoraj dvema ducatoma oddaj, v katerih govorimo o povezanosti in odvisnosti kulturnih in umetniških ustanov, organizacij, ansamblov ali posameznih ustvarjalcev tudi z in od razumevanja podjetij na eni – in zanimanju gospodarskih subjektov za kulturo in umetnost – na drugi strani; Tokratni pogovor smo zastavili nekoliko drugače, saj je eden od povabljenih sogovornikov sicer tudi podjetnik, drugi pa predvsem umetnik, vendar tudi za prvega ne moremo reči, da je od umetnosti daleč proč. Da gre pri njem tudi za kulturno dejavnost, ustvarjanje posebne vrste, pa ni dvoma, imata pa kar nekaj skupnega; Oba sta visokošolska ućitelja, prvi je psiholog, doktor znanosti in mojster komunikacijskih ved in orodij, drugi pa magister umetnosti, kot se po novem prevaja naziv akademski kipar specialist; Oba sta torej profesorja; Prvi je Mariborčan in kot docent predava v na ljubljanski FDV na podiplomskem študiju Upravljanje tržnih znamk ter vodi Center za marketing in odnose z javnostmi; drugi, Ljubljančan, pa je redni professor na Pedagoški fakulteti na Oddelku za likovno umetnost za podpodročjih kiparstvo, konceptualna umetnost, intermedijska umetnost. čemur skrajšano rečemo tudi vizualna umetnost na Univerzi v Mariboru. A žal smo dober dan in dobrodošlico v oddaji A propos; Kultura in gospodarstvo, mogli voščiti samo spoštovanemu gospodu Dušanu Zidarju, ker je g. Miro Kline, kljub dogovoru in zagotovilu, da bo v oddaji sodeloval, izostal, ne da bi vedeli, kaj mu je onemogočilo udeležbo; Upali smo sicer, da se nam bo pridružil med potekom oddaje a se tudi to ni zgodilo. Najprej nas je zanimalo, katero kulturno stvaritev, umetniško doživetje vaju je sogovornika prevzelo v zadnjem času. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

A propos… Kultura in gospodarstvo: dr. Bojan Dobovšek o zlorabah v likovni umetnosti

Oddajo A propos; Kultura in gospodarstvo, ki je del istoimenskega projekta s skoraj dvema ducatoma oddaj in s katerim smo uspešno kanddidirali za sredstva iz javnega medijskega razpisa Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, smo tokrat pripravili drugače, kot določa njen osnovni koncept. Načrtovali smo, da bo gospod Bojan Dobovšek naš tretji sogovornik v oddaji, v kateri nameravamo obravnavati razmerja med kulturo in gospodarstvom na področju likovnega ustvarjanja, kar bi bilo po svoje tudi zunaj okvirnega načrta oddaj, saj bi pogovor z njim uporabili kot neke vrste komentar ali vsaj kot odmev na pogovor s predstavnikoma likovne umetnosti, akademskim slikarjem – na eni in – človekom na visokem položaju ene do gospodarskih družb, ki tvorno sodeluje s tem delom kulturnega in umetniškega ustvarjanja pri nas – na drugi strani. Zaradi obveznosti teh dveh glavnih sogovornikov in po zahtevnemu usklajevanju terminov za oddajo smo morali načrt spremeniti; Z njima se bomo srečali v našem studiu – najverjetneje v že prihodnjem tednu v samostojno pripravljenem pogovoru in posebej pripravljeni oddaji A propos; Kultura in gospodarstvo. Doktor kriminalističnih ved Bojan Dobovšek se je z umetnostjo srečeval že v rani mladosti, ko je kot fantič spremljal očeta na deloviščih, kjer so obnavljali ali vzdrževali stenske poslikave, freske in likovno opremo bodisi v uradih in palačah takratne oblasti, bodisi v muzejih, zgodovinskih zgradbah in sakralnih objektih; Zato najbrž ni presenetljivo, da je bil njegov prvi poklic restavratorstvo; Z umetnostjo pa se je srečeval in se še srečuje kot diplomirani pravnik in doktor znanosti ter raziskovalec na področju kriminologije in forenzike na področju gospodarskega kriminala v tranzicijskih okoliščinah. Potem, ko se je razšel s SMC, na katere listi je bil izvoljen v Državni zbor RS in ko je kasneje izstopil tudi iz njene poslanske skupine, je postal vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev, ki trenutno šteje štiri člane. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , ,

A propos… Kultura in gospodarstvo: Likovna kolonija, bron in socialno-tržno gospodarstvo ali tržni socializem z umetnostjo

Oddaja Radio KAOS A propos; Kultura in gospodarstvo je del snopiča več kot dvajsetih oddaj, v katerih skušamo opozoriti na zanimive primere sodelovanja gospodarstva s kulturo in umetnostjo; Praviloma gre za dvosmerni proces, ki pa se včasih zatakne tudi tako, da so pričakovanja kulturnih ustanov in umetnikov – prazni ali vsaj pol-prazni upi, nemalokrat zmanjšani na raven kakega vbogajma v obliki skromnega sponzorskega ali donatorskega prispevka; Pogosto pa ostanejo tudi brez kakršnega koli odziva, ker se uprave podjetij z njimi sploh nimajo časa ukvarjati, saj so prezaložene s tovrstnimi prošnjami in svojim delom. Tudi zato skušamo s sogovorniki na obeh straneh, se pravi, na kulturni in na gospodarski, preveriti, če morda razmišljajo tudi o predlogih, ki bi z močjo zakona stimulirali drugačne, bolj tvorne, sinergične in produktivne rešitve; S to oddajo smo konkurirali na javnem medijskem razpisu Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in si uspeli zagotoviti delno gmotno podporo iz tega vira. Tokrat so nas, med tem, ko smo spremljali začetek nekega sočasnega dogodka v Lendavi in razstavo Salvadorja Dalija na lendavskem gradu, prijazno povabili tudi na Mednarodno likovno kolonijo, katere sklepni del je bila mojstrska delavnica odlivanja ustvarjenih skulptur v bron; Uradno je potekala med dvajsetim avgustom in petim septembrom, zares pa se je končala kakih pet dni kasneje; Ko smo jo obiskali v nekdanji srednji, pravzaprav meščanski šoli, kak lučaj ali dva pod gradom, kjer sta lendavski muzej in likovna galerija, je bilo zgolj nekaj dni, menda tretji dan od njenega začetka. V oddaji si je moč ogledati tudi fotografije del letošnjih udeležencev in udeležence pri njihovem ustvarjanju – Igorja Banfija, Dubravka Baumgartnerja, Endreja Göntérja, Cvetke Hojnik, Ferenca Királya in Mihe Pečraja iz Slovenije ter Attile Pokornya iz Madžarske, Petra Ujevića iz Hrvaške in Gail Morris iz Velike Britanije. Naš prvi sogovornik, od katerega smo želel zvedeti tudi, kako jim uspeva že 45 let organizirati takšno srečanje kiparjev, oblikovalcev male plastike in prejšnja leta tudi umetnikov, mojstrov drugih likovnih disciplin ter potem vse to še vliti v žlahtni bron, je bil Franc Gerič, dolgoletni ravnatelj Galerije in muzeja Lendava ter ustanovitelj, danes pa strokovni vodja likovne kolonije, ki je z leti spreminjala, dopolnjevala in celo opuščala nekatere vsebine programa. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

A propos… Kultura in gospodarstvo: (Tudi) s Pohujšanjem do resnice; MGL in Petrol.

V tokratni oddaji A propos; Kultura in gospodarstvo sta naša sogovornika direktorica in umetniška vodja Mestnega gledališča ljubljanskega Barbara Hieng Samobor in mag. Aleksander Salkič, svetovalec predsednika uprave Energetske družbe Petrol; To je oddaja, v kateri govorimo o soodvisnosti in povezanosti kulturnih in umetniških ustanov, organizacij, ansamblov ali posameznih ustvarjalcev od razumevanja podjetij na eni – in zanimanja gospodarskih subjektov za kulturo in umetnost – na drugi strani in s katero smo v projektu 23-ih posamičnih izdelkov uspešno kanddidirali za sredstva iz javnega medijskega razpisa Ministrstva za kulturo Republike Slovenije; Nastajala je v dokaj zahtevnih poletnih okoliščinag in v časovnem raztežaju skoraj treh mesecev. V začetku junija smo posneli pogovor o MGL in njegovem repertaorju za prihodnjo sezono, ki se bo začela čez nekaj dni, konec avgusta pa smo uspeli posneti pogovor o povezanosti Petrola s tem gledališčem in njuno zgodbo, ki bo vsekakor novost in več kot zanimiva posebnost; In prav take povezave ali morda nasprotja so tisto, kar skušamo poiskati in predstaviti v teh naših oddajah. Pogovor z gospo Hieng Samobor smo začeli z iztočnico, ki jo ponuja vrhnji naslov nove sezone – pravzaprav z vprašanjem o resnici…. Kaj je že to? Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

A propos… Kultura in gospodarstvo: Resnica in laž; MGML In Europlakat

K sodelovanju v oddaji A propos; Kultura in gospodarstvo, ki je letos v našem uredništvu med najpomembnejšimi programski projekti in za katerega smo na javnem medijskem razpisu Ministrstva za kuturo Republike Slovenije uspeli pridobiti tudi nekaj podpore iz državnega proračuna, smo tokrat povabili ustvarjalce po svoje nenavadnega, še lani naravnost presenetljivega festivala Indigo. Presenetljivega zato, ker gre za »fešto« umetnosti z mednarodnimi razsežnostmi zelo različnih, včasih celo mejnih ustvarjalnih, se pravi kultunih, umetniških dejavnosti in disciplin; Presenetljiv je tudi zato, ker z velikim zamahom zajema v različnih evropskih ustvarjalnih prostorih (in še čez), in ker je 33 dogodkov strnil v tri dni (od srede do petka), pa tudi zato, da bi v zadnjih počitniških dneh del prestolnice okrog Mestnega muzeja in Križank utrjeval kot umetniško, ustvarjalno četrt; Lani so ga naslovili Brez strahu, letos se spoprijemajo z Resnico in lažjo. Pripraviti in izpeljati tako zahtevno praznovanje sodobnih umetnosti je vsekakor zahtevna naloga, še posebej, ker so se ga lotili v instituciji kot je Mestni muzej, ko človek pomisli najprej na dragocene, zvečine pozabljene in “zaprašene” koliščarske, starorimske in srednjeveške artefakte, ki jih je v tej hiši zgodovine na pretek; Tako v vsebinskem kot organizacijskem in gmotnem, finančnem pogledu;
K pogovoru o vsebinah letošnje izdaje Indiga smo povabili Blaža Peršina, direktorja Muzeja in galerij mesta Ljubljane in Tomaža Žontarja, vodjo razvoja storitev in inovacij v podjetju Europlakat, ki z različnimi storitvami in opremo zagotavlja pomembno podporo projektu. Tudi tokrat smo preverjali, kakšno je dejansko stanje v odnosu med kulturo in gospodarstvom – na konkretnem primeru. In znova smo preskusili nekaj zamisli, ki bi ta odnos iz pretežno sponzorskega, donatorskega, v najboljši meri mecenskega, spremenili v (bolj) produktivnega. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: