Ljubljana

Zadnje objave

Ne, bliskavica… Bila je strela. Joco je preživel; nastala so Leta preloma.

Septembra smo objavili prvi del pogovora z mojstrom fotografije Jocom Žnidaršičem, katerega razstavo z naslovom Leta preloma so v Galeriji Cankarjevega doma odprli junija meseca, pred praznovanjem  tridesete obletnice osamosvojitve Slovenije. Sredi poletja nas je povabil na ogled razstave in ob tej priložnosti smo tudi posneli intervju; Prvi del smo ob javili septembra, sklepni del pa objavljamo tokrat, nekaj dni pred zaprtjem razstave – če je ne bodo morda za kak teden še podaljšali; Razstavljene fotografije, postavitev razstave ter zgodbe, ki jih tkejo Žnidaršičeve fotografske pripovedi o letih, ko se je prelamljala zgodovina Slovenije, vsekakor zaslužijo pozornost ne le sodobnikov tega časa, morda še bolj tistih mladih in najmlajših, ki jih niso doživeli. Seveda gre za osamosvojitev, vendar tudi za vsa leta pred tem, ko se je korenito spreminjala slovenska družba na različnih ravneh življenja, ne zgolj na političnem področju in ko so se ustvarjala nova razmerja in odnosi ter ko so znanost, kultura in šport dosegali in doživljali odmevne in pogosto po krivici spregledane uspehe. »Štiri ključna leta (1988 – 1991) je bil čas, ki je pripeljal do velikih sprememb v naši družbi in katerih kronist z orodji, ki jih je mojstrsko uporabljal v prvi vrsti za glavni slovenski časnik Delo, je bil  prav Joco Žnidaršič.Pri nekaterih dogodkih, ko na terenu ni bilo drugih fotografov, je imel Žnidaršič ekskluzivo: te njegove fotografije imajo posebno dokumentarno in arhivsko težo. Ob znamenitih zgodovinskih prizorih je razstavljena tudi vrsta fotografij, v katerih se razkriva prava, humanistična narava fotografa z izjemno vizualno zgovornostjo in občutljivostjo. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Smaragdne barve so luči tam čez in so dragi kamni. V MGL je (poslej) Le eden: Jožica Avbelj kot Gatsbyjeva Daisy.

V sredo bodo na Mali sceni MGL krstno uprizorili delo mladega dramatika z že kar nekaj opaznimi raznoterimi angažmaji v slovenskem gledališkem prostoru. Povabili so ga, da napiše dramsko besedilo posebej za izjemno igralko, prvakinjo Jožico Avbelj; Za to sezono so ga ustoličili kot rezidenčnega avtorja; Dramsko besedilo Le en smaragd je napisal Jaka Smerkolj Simoneti; Posebej za Radio KAOS smo ga, z razlogom, ker pri nas vemo, kako je s tem, najprej vprašali, če je morda že poročen ali pa je Smerkolj Simoneti njegov deški priimek, se pravi od rojstva? Pripravili smo tudi posnetek nekaterimi avtorjevimi poudarki in opombami, ki sta jih med drugimi na novinarski konferenci prispevala tudi umetniška vodja gledališča Barbara Hieng Samobor in dramaturg predstave Sandi Jesenik. O začetnih zadregah pri nastajanju predstave in o ustvarjalnem nadaljevanju pri njenem snovanju z vso ekipo je z veliko mero navdušenja govorila tudi Jožica Avbelj in nam razgrnila nekaj tistega, kar se dogaja v ozadju in takrat in tam, kamor občinstvo ne more. Monodramo Le en smaragd so ob že omenjenih – avtorju besedila, igralki in dramaturgu – soustvarili tudi režiserka Jana Menger, scenograf Niko Novak, kostumografka Bjanka Adžić Ursulov, lektorica Barbara Rogelj, oblikovalca svetlobe in zvoka Boštjan Kos in Matija Zajc ter avtor uglasbitve songa Niko Novak. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

SMG: Po poplavi spodaj Divjakova Vročina zgoraj

Spoštovane in cenjeni, to je Radio KAOS, kjer se ta trenutek ukvarjamo z Vročino, ki so jo po gledališkem festivalu Štajerska jesen v sosednji Avstriji pet dni po graški premieri v ljubljanskem Mladincu ogrozile poplave, a ne zares in ne preveč. V Slovenskem mladinskem gledališču imajo dve dvorani; Eno, tisto pred 14 dnevi poplavljeno tam pod Plečnikovimi arkadami v kleti in ono, ki je v prvem nadstropju, kamor voda ni segla; Tisto katastrofalno neurje pa je »samo« ena od posledic ali neposrednih dokazov, ki jih moremo razumeti v kontekstu Divjakove Vročine; Dan ali dva nazaj so nam jo pred ljubljansko premiero predstavili na novinarski konferenci. Gre za koprodukcijski dosežek med graškim festivalom (Steirischer herbst 21′ ), Zavodom maska in SMG, ki je bil spodbujen z nerazrešljivo prepletenimi razrednimi, torej izrazito političnimi vprašanji v (neoliberalnem) kapitalizmu, kakor so avtorji zapisali v novinarskem gradivu; Ustvarjalci predstave opolnomočeni s podatki o izumiranju vrst, povečevanju koncentracij toplogrednih plinov v ozračju, onesnaženosti s plastiko in drugimi kontaminanti, pa tudi o načrtih proizvajalcev fosilnih goriv razmišljajo o vsem tem in (ne)moči posameznika, soočenega z nezadržno napredujočimi podnebnimi spremembami, o občutku jeze, kakršna navda malodane vsakogar, ki se poglobi v okoljsko tematiko. Njihov angažma se ukvarja tudi s sredstvi in načini, kako zaustaviti pogubno spiralo, četudi in celo s povsem opravičljivim nasiljem. Kar je, naj dodamo, posebne vrste paradoks ureditve, ki ima predznak demokratična. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: ,

Hipodrom Stožice, prvo septembrsko nedeljo: Slovenski kasaški derby in Ljubljanska milja – z dobrodelno noto

Epidemija covida-19 je posegla seveda tudi v kasaštvo;  Vendar so reja, vzreja in treningi vsemu navkljub – sicer zdravemu ravnanju prilagojeno – potekale tako, da so konji, vozniki in ves kasaški pogon delovali skorajda nemoteno; O časa do časa, zlasti v obdobjih, ko so oblasti omejitve za različne športne dogodke omilile, so organizirali tudi kakšna tekmovanja; še največ na tujem a tudi v Sloveniji. V nedeljo, 5_septembra pa bosta Kasaška zveza Slovenije in Kasaški klub Stožice pripravila velik kasaški dogodek; Z začetkom ob 13 uri pa vse tja do večera bo kar devet soočenj kasačev, voznikov, rejcev in lastnikov kasaških konj; Devet dirk torej, od katerih bosta dve veliki, prestižni. Med 16-to in 17-to uro bosta to že 31. kasaški derby, na katerem bo tekmovalo12 štiriletnih konj z izkušenimi vozniki, ki so se kalili na domačih in tujih peščenih ovalih, neposredno pred to šesto dirko tega tekmovalnega dne pa bo dirka imenovana Ljubljanska milja, tik pred njo pa Velika nagrada Ljubljane za pokal Ljutomerskega kasača. Zadnja, deveta dirka pa bo tudi svojevrstna posebnost, saj se bodo na Tour Trrotetour Francais Slovenie 2021 pomerili kasaški konji francoskega rodu. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Vrtovi so v trendu; na letošnji Sonici jih preganja Raj

Spoštovane in cenjeni, to je Radio KAOS, tokrat na – ali vsaj blizu dvanajste Sonice, kjer bodo ob razstavi, ki si jo je moč v Galeriji Equrna ogledovati že od osmega septembra, potekali tudi koncerti, performansi, projekcija filma, pogovori z umetniki in dve okrogli mizi; Dvanajsti Festival Sonica – Vrt, ki ga preganja raj, bo, v glavnem zaradi corona-virusnih okoliščin – drugačen, ko so bili vsi poprejšnji;  trije programski sklopi so že mimo, sledijo pa jim umetniške rezidence, vrtni koncerti in razstavi; Vrt kot umetniška oblika in kot raj v svoji najvišji obliki bosta tematska okvira festivala. Podrobneje smo se o festivalu, ki ga danes predstavljajo javnosti in katerega glavni program se začne prihodnji torek, pogovarjali z vodjo festivala gospo Nejo Tomšič, akademsko slikarko. Izhodišče za temo omenjene razstave in v nadaljevanju tudi festivala kot celote, so, kot navajajo organizatorji v novinarskih gradivih, zapisi Dereka Jarmana, v katerih loči med bujnim in nadzorovanim vrtom in v katerih vrt razume kot celostno umetniško obliko, ki je obenem kraj, proces in miselno stanje. Tudi letošnji festival je zasnovan v obliki vrta. V nepredvidljivih časih iščemo vztrajnost in obilje, v času zatišja smo ponudili umetniške rezidence in iskali oblike javnih dogodkov, ki bi lahko obstale kljub samoizolaciji in drugim omejitvam. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Turandot – sodobni mjuzikel v MGL, kjer zmaga ljubezen

V torek nas je ekipa Mestnega gledališča ljubljanskega presenetila z vabilom v Gaj Lili Novy, na vrt Društva slovenskih pisateljev, kjer so predstavili jutrišnjo premiero na Velikem odru. V četrtek se ima torej zgoditi pravljični mjuzikel Turandot, ki je nastal po literarni predlogi Jere Ivanc in v sodelovanju z avtorjem glasbe Larnom Poličem Zdravičem, v režiji Jane Menger; Pri  njegovem ustvarjanju so sodelovali dramaturginja Eva Mahkovic, koreografka Maja Delak, lektor Martin Vrtačnik in asistentka koreografke Veronika Valdes; Za likovno podobo so poskrbeli scenograf Niko Novak, kostumografka Bjanka Adžić Ursulov in oblikovalec svetlobe Boštjan Kos, za zvočno kuliso pa so odgovorni tudi korepetitor Jože Šalej, oblikovalec zvoka Sašo Dragaš in asistentka avtorja glasbe Manca Trampuš. Če si za ta tekstovni del tega prispevka sposodimo besedilo, kot so ga pripravili v gledališču, ponovimo, da je Turandot kraljica v daljni neimenovani deželi; Je lepa, pametna in pravična, vlada dobro in njena dežela je uspešna; Vendar pa obstaja težava: Turandot ni več zelo mlada in se še kar noče poročiti. Namesto da bi rodila naslednika, posvaja zavržene sirote. Utrujena od nenehnega pritiska svoje matere priseže, da se bo poročila z moškim, ki je bo vreden: s tistim, ki bo prestal preizkušnjo, ki mu jo pripravi, s tistim, ki bo premagal njene ubijalske avtomate in na koncu rešil tri uganke ter tako dokazal svojo fizično in intelektualno sposobnost. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Malo več kot šestdeset minut za ogled kar Treh milijonov – minut v Studiu MGL

V sredo so v Mestnem Gledališču Ljubljanskem priredili tiskovno konferenco za prvo premiero v letošnji sezoni, ki bo tokrat prirejena v studiu gledališča v torek, 8. septembra 2020. Predstava, ki jo je režirala Barbara Hieng Samobor, je nastala po filmskem scenariju španskega scenarista Joséa Cabeze. To je Netflixov film, najbolj gledana španska stvar v zadnjih nekaj sezonah. Glede na to, da je tekst sodoben se je Hieng Samobor odločila za, kar sama po navdihu iz glasbe poimenuje, transponacijo. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: