Ljubljana

Zadnje objave

V MGL režejo glave. Dekap`tirali so Georgesa Dantona. Upešno in odmevno.

Dantonova smrt, drama Georga Büchnerja, nemško-francosko-švicarskega misleca, poltičnega aktivista in avtorja štirih odrskih besedil, dveh prevodov Hugojevih del in programskega letaka, za katerega bi smeli reči, da je bil politični manifest, naj bi bila spektakel. Ne zaradi repertoarne, dramaturške in režijske odločitve v Mestnem gledališču ljubljanskem, predvsem zaradi odločitve, da bodo krute izkušnje francoske revolucije in njenih bolečih sporočil, ki so močno delovala tudi v njegovi prvi tretjini devetnajstega in ki so še vedno odzvanjala v drugi polovici dvajsetega stoletja, učinkovito posajene tudi v današnji čas in zlasti zaradi izjemne izpovedne in akcijske moči besedila samega; Revolucija, ki žre svoje otroke, to namreč počne tudi v teh postmodernih časih, žal bolj v resničnosti, kot na odru, kjer se vsakokokrat lahko zatečemo v varno zavetje gledališke iluzije; Ja, in tudi zaradi dramatikove osebne politične izkušnje; Umrl je premlad, v 24-em letu starosti, kot zdravnik in doktor znanosti, potem, ko se je pri raziskovalnem delu okužil s tifusom. Dantonova smrt bi naj bila torej spektakel, kjer zaradi krutosti revolucije same po sebi in notranjih povzpetniških spregledov, letijo glave; Dobesedno in pod giljotino. Prevod borbene pesmi La Marseillaise, revolucionarnega poziva h krutemu uničenju nasprotnikov, ki je postala in ostala francoska nacionalna himna, je bil najbrž prvič predstavljen na javnem mestu tako, kot v tej predstavi. Učinkuje ubijalsko. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Vrhunska udeležba vinarjev in izjemen obisk 5. Salona penečih vin

Nekje, ne vem, če ne v promocijskem gradivu, morda celo v vabilu na 5. salon penečih vin, sem videl zapisano nekaj, kar mi je ustvarilo sliko Ljubljane, kako se blešči, namaka, razvaja, sije, prhuta v in med mehurčki in vinskimi hlapi, med kozarci in steklenicami razkošja kot ga morejo vzpostaviti penine. Mesto bo zasijalo v siju vrhunskih mehurčkov… Tako nekako je zvenelo pred tednom dni, prejšnji petek… A zvenelo in šelestelo je še bolj razkošno, pri čemer sploh ne mislim na bogatijo kot kaj opredmetenega. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Zgoščevanje in Zlata podlaga zla v Mestni galeriji Ljubljana

S skupinsko kiparsko razstavo Zgoščevanje, ki so jo v Mestni galeriji Ljubljana odprli prvi februarski torek, nadaljujejo teoretično raziskovanje sodobne slovenske skulpture. Kustos razstave Sarival Sosič se je, kot zapiše v razstavnem listu, odločil za izbor del nekaterih najvidnejših slovenskih akademskih kipark in kiparjev različnih generacij. Na razstavi, ki si jo je moč ogledati vse do 25. marca, so na ogled dela Polone Demšar, Aleksandre Saške Gruden, Zorana Srdića Janežiča, Anžeta Jurkovška, Spira Masona, Mojce Smerdu, Jožefa Vrščaja in Tomaža Zarife. Prostori Mestne galerije niso povsem klasično razstavišče; sestavljajo jih različno velike sobane, ki ne upoštevajo vedno pričakovan pogled z ustrezne razdalje, da bi bila vsa dela v celoti prepoznana in razumljena tako, kot so tudi idejno, teoretsko in materialno koncipirana. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

O Ibsenovih ženskah, Predsednicah, Prešernovih nagrajencih in Jankovićevem pismu Peršaku – z Nikom Goršičem

Spoštovani, to je zares KAOS, Radio KAOS. Kar se je, ko boste poslušali in gledali ta pogovor, pokazalo, pravzaprav podčrtalo tudi v tem prispevku. Dobesedno; Začela sva s predsednicami, točneje – s Predsednicami Wernerja Schwaba, zaradi preveč alkohola v 36 letu starorsti umrlega avstrijskega dramatika in pisatelja, sicer specialista za dunajsko secesijo; Predsednice so komedija, ki jo je tokrat režiral Nick Upper, torej, naš sogovornik Niko Goršič in nocoj, na petkov večer, jo bodo v produkciji Gledališča med zvezdami, ki je gledališče upokojenih gledaliških zvezd, uprizorili na odru festivalne dvorane na Bledu; Predsednice je bilo sicer pred 21-imi leti moč videti tudi v ljubljanski Drami, tokrat pa so to komedijo, z besedilom, ki ga je, že za takratno rabo, prevedla Mojca Kranjc, uprizorile pa igralke Olga Grad, Teja Glažar in Milena Zupančič; Olga Grad je poskrbela tudi za kostume, Niko Goršič pa je ob režiji prispeval tudi dramaturgijo in scenografijo. Predsednice pa so bile zgolj povod za pogovor o predstavi Ibsenove ženske Mirel Knez, ki jih podpisuje kot avtorica in tudi kot edina nastopajoča v tej igri; Na sporedu bo znova to nedeljo v drobcenem gledališču Pocket Teater Studio imenovanem; Najdetega korak od Gleja, na tistem dvorišču med vzhodnima deloma Gregorčičeve in Rimske ulice, zraven galerije Equrna; Tokrat ne gre za komedijo, za dramsko igro pač ali kot zapišejo tisti, ki so jo že videli – za živahno dramatsko odslikavo ženskih karakterjev, njihovih skrivnosti, hrepenenj in pogosto neuresničenih, kaj šele izživetih ljubezni, kot jih je umeščal v svoja dela tisti nenavadni aristokratski Norvežan. Avtorica spontano prehaja iz lika v lik treh izjemnih gledaliških likov kot jih je ustvaril Henrik Johan Ibsen v delih Nora ali Hiša iz kart, Gospa z morja – z glavo junakinjo Elide Wangel in Hedda Gabler. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Strašni starši, Cocteaujev vodvil v Jelenovih režiji na Mali sceni MGL

Petkov večer je na Mali sceni MGL čas, ko imajo na tapeti, se pravi, na odru, pravzaprav zvečine kar na postelji, Strašne starše Jeana Cocteauja. Delo je nastalo že davnega 1938-ega leta, ko je doživelo pogrom in ostre kritike, v glavnem svetohlinskega občinstva in tedanjih pariških gledaliških ocenjevalcev; Po teh ogorčenih odzivih so igro preselili v drugo gledališče nedaleč stran in tam so vse do II. svetovne vojne odigrali prek 300 predstav; Pri nas je bila ta komedija z lepo zaokroženo in na videz lahkotno vsebino prvič uprizorjena na Velikem odru MGL in v režiji Jožeta Tirana leta 1964. V tem vodvilu igralci ne nastopajo s pevskimi točkami, glasbe pa je, kar se za vodvil seveda spodobi, kar nekaj; Izbrala in za to predstavo jo je priredila Darja Hlavka Godina; sicer pa tokratno postavitev označujejo kot absurdno komedijo, ki jo je v prevodu Eve Mahkovic na oder postavil režiser Alen Jelen, dramaturginja pa je bila Petra Pogorevc. Za likovno podobo so poskrbeli scenografka Barbara Stupica, kostumografka Belinda Radulović in oblikovalec svetlobe Boštjan Kos, za zborni govor pa sta se potrudili lektorica Maja Cerar in njena asistentka Alja Cerar Mihajlović. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Fassbinderjevo antigledališče na Mali sceni MGL: Demokracija kot drama in žur.

Kri na mačjem vratu je naslov drame Rainerja Wernerja Fassbinderja iz leta 1971, ki bo premierno uprizorjena nocoj na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega; Z vesolja se na naš planet spusti tujka ter privzame ime stripovske junakinje Phoebe Zeitgeist iz šestdesetih let in se odpravi med ljudi; Od vsakega Zemljana si zapomni nekaj besed, kakšen stavek ali misel; Ko se nazadnje z vsemi skupaj znajde na zabavi in jih končno ogovori z njihovimi lastnimi besedami, se sooči s komičnimi nesporazumi, tragičnim nerazumevanjem, zaničevanjem in popolno brezbrižnostjo. Drama pač; In žur; Kakor za koga, pač. O prvič pri nas uprizorjeni drami tega nemškega avtorja smo se neposredno po novinarski konferenci nekaj dni pred premiero pogovarjali z režiserko Ivano Djilas in še dvema soustvarjalcema predstave – koreografinjo Mašo Kagao Knez in Muratom, avtorjem in hkrati izvajalcem glasbe, kot jo je na naših odrih še ni bilo slišati in videti. Delo je prevedel Milan Štefe, dramaturginja uprizoritve je Ira Ratej, za likovno podobo so poskrbeli scenografka Nastja Miheljak, kostumografka Jelena Proković in oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik, lektorica pa je bila Barbara Rogelj. Igrajo Tina Potočnik Vrhovnik, Mojca Funkl, Anuša Kodelja iz AGRFT, Karin Komljanec, Bernarda Oman, Gaber K. Trseglav, Matic Lukšič, Gregor Gruden ter kot gostje Tomo Tomšič, Žan Perko in že večkrat omenjni Murat. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Znova Martinovanje v Ljubljani potem pa še 20. Slovenski festival vin in 10. Festival kulinarike

Dvajseti Slovenski festival vin in 10. Festival kulinarike bo 17. in 18. novembra v Ljubljani, že to soboto pa bo na Stritarjevi ulici in pred Magistratom potekala druga od letošnjih dveh izdaj Martinovanja v okviru letošnjih prireditev Ljubljanska vinska pot. Letošnji festival bo ob tem jubileju uresničil tisto, kar se je zdelo neuresničljivo – združil bo slovenski vinsko sceno, ki je rasla, se razvijala in živela z in ob festivalu. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: