Prispevki

Zadnje objave

Cankarjev dom vztraja pri klasičnem abonmajskem in že uveljavljenem programu posameznih projektov ter iskanju novih priložnosti – covidu navkljub

Kljub mnogim zadregam pri pripravljanju izjemne fotografske razstave Iz oči v oči, ki so jo v Cankarjevem domu odprli že pred 14 dnevi in bo na ogled vse do konca januarja prihodnje leto, jim je uspelo pripraviti sijajni otvoritveni dogodek. Podrobneje smo tem poročali štiriindvajsetega septembra v prispevku Chartier-Bresson Iz oči v oči s Cetinski, Kerblerjem in Simonitijem ter razredčeno množico občudovalcev(www.radiokaos.info/prispevki/chartier-bresson-iz-oci-v-oci-s-cetinski-kerblerjem-in-simonitijem-ter-razredceno-mnozico-obcudovalcev/). Takrat je bila to za slovenski kulturo vsekakor velika tema, zato je bila, razumljivo, prav ta otvoritev prava vsebina za začetek pogovora z generalno direktorico gospo Uršulo Cetinski. In njeno prvo presenečenje jutro potem je bilo, da so ves dan deževale same pohvale, kar pri Slovencih ni prav pogosto. In kar ni od muh, sploh ne v teh covid-časih, tudi z udeležbo in pohvalami pokroviteljev, v tem primeru naj na prvem mestu omenimo novomeško Krko pa Mercator, Petrol in Telekom ter še mnogih drugih, ki razumejo, kaj vse zmore dati umetnost. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Torej. Predstavitev zbirke Ergo in kot priloge – Ježa in samotni občutek.

S koncem avgusta so pri Mladinski knjigi predstavili novoustvarjeno zbirko Ergo, ustanovljeno med karanteno, torej pandemijo zloveščenevidniega in nadvse propulzivnega virusa, na kratko poimenovanega Covid- 19, – in ker virus še kar vztraja je jasno, da ima zbirka neverjeten potencial – tako v pogojih dela kot posledično v vsebini. Poleg tega so povabljenci urednika Andreja Ilca pospremili na trg prevod Staše Pavlovič, nizozemskega romana izpod peresa Toona Tellegena, z naslovom Jež in samotni občutek, z ilustracijami Ane Zavadlav. Za prve izdaje v zbirki Ergo so prispevali: Jerca Kos, kot prevajalka knjižice V času Pandemije; doktor Tomaž Gruškovnik, s svojimi razmišljanji o pandemiji s Karantenozofijo; Aleš Berger z nizanjem premislekov, domislekov in doživljajev, zbranih v Brezah; doktor Renata Salecl s knjižico Človek človeku virus;  O svoji zbirki Ta čas – 50 dni, 50 pesmi je spregovoril tudi urednik Ilc. Najprej so predstavili knjigo Paola Giordana, V času Epidemije, ki je sicer izšla že konec marca. Avtor se v delu med drugim sprašuje, kako smo se znašli tukaj in kako naprej. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

SF: Abonmaji razprodani, veliko nove glasbe, slovenske in tuje, novi programski sklopi, brez nekdanje dihotomije.

Teden dni je tega, ko nas je v studiu Radia KAOS obiskal vršilec dolžnosti direktorja in umetniškega vodje Slovenske filharmonije v dobrih dvajsetih minutah pogovora smo uspeli prelistati, sem in tja tudi komentirati v začetku septembra predstavljeno novo sezono slovenskih simfonikov, ki so otvoritveni koncert odigrali in odpeli že nekaj dni kasneje. Sezono so začeli  v Cankarjevem domu z Mašo v h-molu J. S. Bacha, fragmentarno vokalno stvaritvijo, kot je na predstavitvi delo označil  gostujoči dirigent Stephen Layton. Tokratna sezona je tudi  jubilejna, saj praznujejo 30. let Zbora Slovenske filharmonijein s tem koncertom so začeli novi VIP (vokalno-instrumentalni program) cikel, ki je je eden od šestih novih vsebinskih sklopov, v katere so za razliko od prejšnjih dveh glavnih abonmajev po novem razvrstili repertoar z letnicama 2020-2021. Kljub dostojni minutaži, v kateri smo, kot rečeno »prečesali« skoraj vse napovedano, pa nam je vendarle zmanjkalo časa za nekatera poslovna, recimo jim menedžerska in organizacijska vprašanja – kot je na primer abonmajska ponudba in njena razprodanost. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

France Bevk – slovenski kronist dvajsetega stoletja

V začetku tega meseca, je Nela Malečkar, urednica pri mladinski knjigi na Vrtu Lili Novy predstavila monografijo o Francetu Bevku. Poleg povabljenih avtorjev k tiskovni konferenci o monografiji z naslovom France Bevk, Od Pestrne do Čedermaca, se je, kot je razvidno, udeležencev kar trlo. Povabljeni, ki so spregovorili o knjigi so bili Boris Jukić, Marija Mercina, Krištof Jacek Kozak in Urška Perenič. Kot je razložila urednica, ima knjiga pet večjih poglavij, ki obravnavajo tako njegovo življenje kot delo, analitično poglavje o njegovi literaturi ter pričevanja o njemu in seznam njegovih del – bibliografijo. Zato, ker je Boris Jukić avtor glavnine že trinajstega albuma v istoimenski zbirki, torej omenjene monografije, je najprej poskušal razložiti potek Bevkovega življenja, njegovo delo in ustvarjanje, ki je vsekakor v začetku dvajsetega stoletja s svojim razumevanjem in opazovanjem, pomembneje zaznamovalo slovensko kulturno krajno. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Na frontah cepajo tudi Nadljudje, arijcev zmanjkuje. Sešijmo nove; Napotke najdete v satirični drami Matjaža Zupančiča Nova rasa.

Zadnja septembrska petek in sobota sta večera za prvo premiero »lebdeče« sezone, tokrat na odru Male drame. Zgodbo dveh mladih, nerealiziranih slikarjev, Adolfa Hitlerja in Viktorja Karlsteina je avtor in režiser Matjaž Zupančič, uporabil za osredotočenje na vrednote, ki jih je Svet uspel preseči zadnji trenutek; no, z letom 1945 se je vsaj zdelo, da je temu tako, vendar sporočil, ki jih je med ljudi pošiljala najbolj obiskana razstava na svetu v obdobju okrog leta 1937 z naslovom Izrojena umetnost in ob dejstvu, da si je nacizem resno, z znanstveno podporo prizadeval ustvariti novo raso, človeštvo navkljub vsem strahotam očitno še ni ponotranjilo; Prvi pogoj za uspešnost njunega, njihovega eksperimenta sestaviti nadčloveka, naj bi bil, da so vsi deli, kosi, teh novih, sešitih, zlepljenih teles – arijskega porekla, kar pa se izkaže kot prezahtevna naloga in vse večja težava, saj leta 1944 v Berlinu, kamor je ta satirična drama umeščena, zmanjkuje pravega, čistega materiala; tako se zgodi usodna napaka; v to novo, zaradi pomanjkanja pravega, neizrojenega človeškega materiala zaide neželjeni, zamenjani, prej prikriti kos enega od osebkov, o katerem sta ključna stvaritelja zaradi šturmfirerjevega komolčarstva vedela premalo. Prav. Zgodovina pač… Zakaj sploh odločitev za to besedilo in dramo z močnimi satiričnimi podčrtaji? Mar niso zdaj, danes, vendarle drugačni časi? Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Chartier-Bresson Iz oči v oči s Cetinski, Kerblerjem in Simonitijem ter razredčeno množico občudovalcev.

Tretji septembrski torek so v Cankarjevem domu pripravili prelep večer, do vrha napolnjen s sporočili iz minulega stoletja pa tudi za čas, ki ga, zaviti v maske, zdaj živimo. Sporočila, ki jih v svet pošiljajo fotografski portreti Henrija Chartiera-Bressona, slikarja, ki je za dobršen del življenja čopič in paleto zamenjal za Leico in črno-bel fotografski celuloid, bodo zagotovo odzvanjala še dolgo v prihodnost; Če ne bi bilo vabljeno občinstvo, predstavniki tujih veleposlaništev, kulturni ustvarjalci, predstavniki sponzorjev in mecenov ter mojster fotografije s posebnim vabilom, Prešernov nagrajenec Stojan Kerbler in slavnostni govornik minister za kulturo dr_Vasko Simoniti, vsi v skladu z navodili NIJZ na redko »razsejani« po Veliki sprejemni dvorani, bi to bil zanesljivo eden od tistih velikih, veličastnih dogodkov tega leta in še kakega obsežnejšega obdobja. Najprej, seveda zaradi sijajne razstave z – v slovenščino prestavljenim naslovom Iz oči v oči (Tête à tête), ki jo je v sodelovanju s pariško Fundacijo HCB in kustosinjo Aude Raimbault pripravila Nina Pirnat Spahić, za postavitev in grafično oblikovanje razstave in publikacij pa sta mojstrsko poskrbelaKatarina Štok Pretnar in Edin Alibešter, potem tudi zaradi preglednih, jasno izrisanih sporočil scenarija, vodenja in odrske izvedbe dogodka, ki ga je pripravil Jure Longyka in ki sta ga z glasbenimi točkami iz programa/predstave Edith Piaf prepričljivo oblikovala pevka in dramska igralka Vesna Pernarčič ter pianist Joži Šalej; in sploh ne nazadnje, tudi zato, ker je bil slavnostni ministrov nagovor tako dobro spisan in elegantno prezentiran, da se je zdelo, kot da sta se z Cartier-Bressonom kdaj v minulem stoletju, no tisto tisočletje je tudi že prejšnje, pomenkovala  pri Les Deux Magots na vogalu pariškega bulvarja Saint_Germain in Rennske ullice ali pa pri Lapin Agile na Montmartru. Tudi če si je dr. Simoniti razstavo morebiti ogledal še pred uradno otvoritvijo – tako bi si upali soditi po izjemno natančnem opisu posameznih portretov, likov z razstave in pronicljivih, prepričljivih  navedbah o ustvarjanju Hernija Cartiera-Bressona, si je tudi potem, ko je razstavo uradno odprl, v spremstvu generalne direktorice Cankarjevega doma Uršule Cetinski predano ogledoval in ogledal razstavljene fotografije v Galeriji in dokumentarni video v sosednji dvorani Duše Počkaj; Ne glede na dejstvo, da ga je uro potem čakal vsebinsko in politično zahteven nastop na nacionalni TV v Odmevih. V nadaljevanju objavljamo posnetek otvoritvenega dogodka, ministrov govor pa si lahko tudi preberete prek povezave https://www.gov.si/novice/2020-09-22-minister-dr-simoniti-na-odprtju-razstave-henri-cartier-bresson-iz-oci-v-oci-tete-a-tete/. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Tokrat Parada ponosa v septembru

Koroni in še marsičemu navkljub, bodo tudi letos organizirali Parado ponosa. S tem v zvezi smo za izjavo prosili Katjo Štefanec, članico upravnega odbora Prade ponosa. Povedala je, da se bo po celomesečnem programu aktivnosti v soboto zgodila sklepna prireditev, 20. povorka na ulicah Ljubljane. Načeloma bi morali program izvesti v juniju, a zaradi trenutnih razmer  to ni bilo mogoče, torej se je program prestavil na september. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: