Prispevki

Zadnje objave

Mar 1.maj (z)morejo praznovati tudi prekarci?

V dneh pred 1.majem, praznikom dela, se kakšno leto bolj, kakšno manj a vendar vedno znova odpirajo teme in sprožajo opozorila o vse bolj načetih delavskih pravicah. Letos je zadnji delovni dan v aprilu Sindikat Mladi Plus, ki je poslej enakopravni in polnopravni del velike sindikalne družine Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, predstavili rezultate njihove raziskave o položaju mladih na trgu dela, v katero so vključili 419 mladih. Med najbolj zaskrbljujoče ugotovitve sodi podatek, da so prav mladi v največji meri žrtve vse bolj razraščujoče prekarnosti, med najopaznejše pa,  da si mladi želijo zaposlitev za nedoločen delovni čas. Na prihajajočo vlado so naslovili svoje predloge za izboljšanje stanja, v uredništvu Radia KAOS pa smo to priložnost izkoristili za predprvomajski pogovor s predsednico tega sindikata Teo Jarc, ki je že petkovi dopoldanski na tiskovni konferenci uvodoma opozorila, da je tudi epidemija pospešila neregularne načine zaposlovanja in da je najbolj prizadela prav mlade. Bili so prvi odpuščeni, če pa so delali prek prekarnih oblik dela, so se jih še lažje znebili. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Slavnostna seja ZZB NOB ob Dnevu OF

Spoštovane gospe, cenjeni gospodje, drage tovarišice in tovariši! Na Radiu KAOS smo ob praznovanjih 27. aprila, Dneva upora proti okupatorju, Prazniku dela, osmem maju, ko bomo obeleževali 77. obletnico sklepnih bojev za osvoboditev Ljubljane na Orlah in devetem maju, Dnevu osvoboditve, ki je hkrati tudi praznik našega glavnega mesta in Evrope, pripravili poseben programski projekt Radia KRIČAČ. Letošnja obeleževanja in praznovanja teh pomembnih datumov so umeščena na dneve, ki nekoliko odstopajo od običajnih. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: ,

Temno-svetle slike v dvoranah in po spletu: 24. FDF

Kot prvega v programu letošnjega FDF si bo moč ogledati italijanski film Futura iz sekcije Intimni in globalni portreti, po uradni večerni otvoritvi pa bo na sporedu slovensko-srbsko-kosovsko-črnogorski  dokumentarec Marije Zidar z naslovom Odpuščanje, eden od petih iz tekmovalne sekcije; Začne se torej jutri, devetega marca. Letošnji FDF – za razliko od lanskega, ki je bil v celoti na spletu – poteka deloma v hibridnem formatu, vendar je možnost ogleda na zahtevo, torej od doma ali kje od drugod, zgolj alternativa, saj si bo 25 filmov mogoče ogledati v 38 projekcijah v treh kinodvoranah: CD – Kosovelova dvorana, Kinodvor in Slovenska kinoteka, dobre dve tretjini pa bo mogoče videti tudi na daljavo. Lani si je prek spleta ogledalo 3.000 ljubiteljev dokumentarcev tega svetovno že zgledno uveljavljenega festivala, kar je dober rezultat, pravijo v CD, letošnja pričakovanja pa so vsaj tolikšna. V nadaljevanju objavljamo skoraj dobesedni video zapis z novinarske konference, na kateri so direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski, programski direktor festivala Simon Popek in Taja Premk, vodja programa komunikacij in organizacije dogodkov Amnesty Internatinal Slovenija, katerih nastope je povezovala Janina Pintar, ki v Cankarjevem domu vodi promocijske projekte za področje filma in humanizma, podrobno predstavili 24_FDF. Letošnji FDF bo v sredo, 16. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , ,

Noviteta Usedline Morano in Divjaka – prva predstava festivala Rute v MGL

Gledališka noviteta Katarine Morano Usedline, bo prva predstava jeseni leta 2019 ustanovljenega regionalnega festivala Rute, ki so ga oblikovala gledališča v šestih glavnih mestih nekdanjih jugoslovanskih republik; Ustanovili so območno zvezo gledališč in prvi festival bi se moral zgoditi v Ljubljani že aprila 2020 a je načrte preprečila pandemija covida-19. Podrobneje o ustanovitvi, sestavi in načrtih te gledališke povezave bomo na našem radiu še govorili, tokratni prispevek pa je namenjen predstavitvi drame Usedline. Krstna uprizoritev tega dela, napisanega posebej za Mestno gledališče ljubljansko, bo na sporedu nocoj, večer po slovenskem kulturnem prazniku, do štirinajstega februarja pa ji bo na Velikem odru ali na Mali sceni sledilo še šest gostujočih in še dve domači predstavi. V vse pozornosti in podrobnega branja vrednem gledališkem listu najdemo tudi poudarek, da Katarina Morano in Žiga Divjak v sodelovanju z ekipo MGL v Usedlinah raziskujeta tisto, kar ostane za nami, ko nas več ni; (navajamo): »Smeti, odpadki in iztrebki po njenem namreč niso le stvari, ki jim ne najdemo pravega mesta in se jih zato skušamo znebiti ter jih vreči stran, temveč imajo pomembno simbolno vlogo pri konstituiranju in povezovanju družbe ter opredeljevanju razmerij med ljudmi. /,,,/«

Na novinarski konferenci minuli četrtek je vodstvo gledališča skupaj s tako rekoč celotno igralsko zasedbo podrobneje predstavilo nastajanje Usedlin; nekaj malega pa so povedali tudi o tem, kaj moremo pričakovati v tem dobri dve uri trajajočem delu, ki se ves čas odvija v nekem stanovanju, kjer je treba pospraviti, kar je ostalo za onimi, našimi predniki; Kaj dosti nismo izvedeli o tem, kaj bomo zares videli, slišali, morda občudovali…

Dramatičarka in dramaturginja ter režiser Usedlin sta Katarina Morano in Žiga Divjak, scenograf je v Sloveniji vse pogosteje gostujoči Istran in na beograjski Fakulteti uporabnih umetnosti diplomirani Igor Vasiljev, kostumi so delo Tine Pavlovič, pod glasbo se podpisuje Blaž Gracar, lektorica je Barbara Rogelj, svetlobo in zvok pa sta oblikovala Andrej Koležnik in Gašper Zidanič. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Prvih slovenskih 50 knjižnih izidov v Stati inu obstati

Sredi decembra je Cankarjeva založba v atriju ZRC SAZU predstavila še eno monumentalno delo, Stati in obstati, pod katerega se je podpisal Kozma Ahačič. Avtor je je povedal, da je sprejel izziv ustvarjanja take knjige, saj je imel že veliko materiala, ki ga je sestavil v okviru svoje disertacije. Ne glede na to, je bilo narejeno veliko dodatnega dela. Ročno vezana in numerirana knjiga je izšla v 300 izvodih in je bila praktično razgrabljena. Kot že povedano v naslovu povzema prvih 50 knjig, ki so v času reformacije – torej v 16_stoletju – izšle v slovenščini. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Ker imam raje dišeče brezovo poleno in si ga spreminjam v vrtnico ali žezlo, kot pa da bi imela veliko hišo

Tako se glasi eden od značilnih citatov Kristine Brenkove, ki pospremi izdajo knjige o zgodbi urednice in pisateljice, ki je pri Mladinski izšla ob 110 obletnici njenega rojstva. Knjigo sta uredila Alenka Veler in Andrej Ilc in jo predstavila v minulem tednu v Centru za poezijo Tomaža Šalamuna.  Knjiga Draga Kristina  je album spominov na »dobro vilo s svilenim glasom«, kot jo že v uvodni besedi opiše Peter Svetina. V njej so zbrana pričevanja njenih sodobnikov in sodelavcev (spomini na Kristino), v Pismih Kristini je predstavljeno nekaj obsežne korespondence, izbrano leposlovje po izboru Irene Matko Lukan pa se v zadnjem delu bere v odlomkih. Kristina Brenkova je več kot mama, pravijo pri Mladinski knjigi Založbi, kjer je Brenkova ustvarjala prozo, dramatiko in poezijo. Seveda je kot glavna urednica objavljala in s tem spodbujala tudi druga knjižna dela v slovenščini. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Nigella sativa v MGL zdravi vse, razen smrti

Prvi vtis, da gre za kuhinjsko temo, no, morda gospodinjsko zadevo, skratka za nekaj, kar  s kančkom fantazije pooseblja dom, sploh ni tako zgrešen. Zakaj so se za to naročeno delo dramatičarka in režiserka v isti osebi, dramaturginja in umetniška vodja MGL odločile za tak naslov te novitete na Mali sceni, je na novinarski konferenci pojasnila Barbara Zemljič. Za kaj več o študiju in pripravah na krstno uprizoritev dramskega dela Olje črne kumine pa smo avtorico besedila in režiserko Barbaro Zemljič posebej za Radio KAOS povabili pred naš mikrofon in kamero. Ob pretehtani in mnogokrat že – razen v enem primeru – mnogokrat preskušeni in uveljavljeni igralski zasedbi z Juretom Henigmanom, Bernardo Oman, Karin Komljanec, Gabrom K. Terseglavom in Matejem Zemljičem so Olje črne kumine, so to uprizoritev soustvarili tudi dramaturginja Ira Ratej, scenografka Urša Vidic, kostumografka Tina Bonča, avtor glasbe Miha Petric, lektorica Maja Cerar, oblikovalca svetlobe in zvoka Andrej Koležnik in Matija Zajc. V ekipi je tudi gospa, katerih vloge nastajanju predstav najpogosteje ostajajo notranja zadeva gledališč, tako rekoč neka mala skrivnost, nekaj, kar naj ne bi zanimalo obiskovalcev – Lejla Žorž je vodja predstave, šepetalka in rekviziterka hkrati. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: