Prispevki

Zadnje objave

Starosti v resnici ni; Nevidna ženska v APT

Na petkov večer v Novem mestu, govorim o pravkar minulem Martinovem, v mestnem jedru zlepa ni bilo moč najti delujoče gostilne ali restavracije. Dva bifejčka, ja to že in ena sicer simpatična gostilnica v treh etažah, od tega sta dve kletni, ki – ob še vsaj za tretjino praznih mizah – v času do začetka predstave ni uspela postreči in ustreči vsem gostom, je bilo vse, kar je bilo tam in takrat dosegljivo. Še najbolj pri roki je tik pred osmo večerno uro bil mestni kostanjar, z merico, dražjo kot v Ljubljani in malo premalo pečenimi kostanji a se je dalo do konca Nevidne ženske s to tolažbo še kar zdržati. Iz Anton Podbevšek teatra so nas povabili na premiero Nevidne ženske, odrske uprizoritve besedila Slavenke Drakulić v prevodu in priredbi Špele Frlic in Ivane Djilas, ki podpisuje tudi režijo in ki v gledališkem listu med drugim zapiše, da… ko sanjamo, nismo nikoli stari osemdeset let. Starost ni nekaj, kar bi si kdor koli želel. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

SMG: grand prix na Bitefu za Solo, s TMS o 67., Drugačni sezoni, premiera Ljubimk odpovedana, prestavljena

Ko smo za objavo pripravljali že pred tremi tedni posneti intervju s Tiborjem Miheličem Sayedom, direktorjem SMG, nas je dosegla sijajna novica, da je na 65_Bitefu v Beogradu grand prix Mire Trailović za najboljšo predstavo prejel performans Solo v režiji in izvedbi Nine Rajić Kranjac, Nataše Keser, Benjamina Krnetića in Marka Mandića.Predstava je nastala v produkciji Nove pošte, že dodobra uveljavljenega ustvarjalnega hibrida SMG in Maske; Tudi letos so podelili dve nagradi grand prix, drugo je dobila belgijska plesna predstava Vsak poskus se bo končal z upognjenimi telesi in polomljenimi kostmi v koreografiji Jana Martensa. Pogovor z direktorjem SMG smo zastavili z namenom predstaviti novo, 67-o sezono  v tem ljubljanskem gledališču, ki so jo poimenovali Drugačna; Začela sva seveda z razlogi za tako poimenovanje, vendar pa preden zares začnemo: iz SMG so pravkar sporočili, da premiera igre Ljubimki, avstrijske pisateljice in dramatičarke, nobelovke Elfriede Jelinek, ki bi morala biti na sporedu drugo oktobrsko soboto, odpade. Zaradi poškodbe v ansamblu je prestavljena najbrž kar globoko v jesen… Gre sicer za zgodbo, ki v ospredje postavlja mladi ženski in njun socialni položaj, ki ga skušata realizirati v ljubezni z moškim. Ljubimki režira Nina Ramšak Marković

67. sezono so z besedami tistih, ki jim v naši družbi ni dovoljeno, da bi govorili naglas in ki so potisnjeni na rob, zasnovali kot kolaž različnih zgodb o drugih. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Šest (5+1) koncertnih abonmajev SF je (bila) prava odločitev

Odločitev, da so v Slovenski filharmoniji že za preteklo sezono oblikovali šest raznolikih koncertnih abonmajev, se je izkazala za pravo. Ni šlo sicer brez pripomb in vprašanj tistih obiskovalcev koncertov, ki so bili tradicionalno navajeni na izbiro med nekdanjim Modrim in Oranžnim abonmajem, vendar so pojasnila in argumente za takšno odločitev razumeli in jih sprejeli, je poudaril direktor Slovenske filharmonije gospod Matej Šarc. Minuli četrtek, na dan otvoritve letošnje sezone smo ga povabili, da za Radio KAOS podrobneje predstavi repertoar in izpostavi ključne koncerte dogodke. Ob predstavitvi nove sezone pa smo se z g. Šarcem pogovarjali tudi o nekaterih drugih – gmotnih, kadrovskih in organizacijskih, pa tudi o bolj osebnih vprašanjih in rečeh. Za uvod pa smo se dotaknili oni dan najbolj aktualnega, za SF posebnega dogodka, kar je bil prvi koncert cikla VIP in hkrati tudi otvoritveni koncert nove sezone, na katerem sta  Zbor in Orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom belgijskega dirigenta Barta Van Reyna izvedla eno največjih vokalno-instrumentalnih mojstrovin vseh časov – oratorij Stvarjenje skladatelja Josepha Haydna. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Zacementirana ljubljanska Drama: Cementfest

Ta konec tedna je v ljubljanski Drami namenjen Cementfestu. Od četrtka do sobote uprizarjajo in prikazujejo tri, kot zatrjujejo producenti, vrhunske samostojne predstave tako, da je to enkratna ali morda celo edinstvena priložnost za ogled odmevne mednarodne gledališke trilogije po drami nemškega avtorja Heinerja Müllerja v režiji Sebastijana Horvata; O ljubljanski premieri, ki je bila sredi covidne pandemije – lanskega marca –  dostopna prek spleta, smo na Radiu KAOS podrobneje govorili v oddaji A propos aprila 2021, ta petek pa si jo bo mogoče znova ogledati neposredno, »v živo«. Nismo povsem prepričani, da je v teh časih, še manj v onih, o katerih v istoimenskem socialističnem romanu iz leta 1925 piše Fjodor Gladkov in je po njem ustvaril dramo Müller, treba praznovati nekaj, kar je ali kar nosi s sabo cement; Zagotovo pa je to, kar je ustvarila Horvatova ekipa trilogije, pomembno več kot  zgolj – »vredno pozornosti« ljubljanske – pa tudi zagrebške in beograjske publike; V tem času so posamezne postavitve doživele tudi izjemen odziv, zlasti ljubljanska na Borštniku z nagrado za najboljšo režijo, Nataša Barbara Gračner in Marko Mandić sta bila nagrajena za igro, Igor Vasiljev za scenografijo, Aleksandar Čavlek pa je prejel Borštnikovo nagrado za oblikovanje svetlobe; Beograjska predstava, naslovljena kot Cement Beograd, ki je strukturirana na dveh dramaturško, mizanscensko in režijsko povsem različnih prijemih –  uprizoritvenih kontrapunktih,  pa je na Bitefu osvojila grand prix Mire Trailović za najboljšo predstavo; Nagrajena pa sta bila tudi oba glavna igralca Milena Zupančič in Miodrag Miki Krstović. Tudi v tej igri avtorji razpirajo dramaturški lok  med zasebnim in političnim, preteklostjo in sedanjostjo, mladostjo in starostjo, vendar tako, da sta kraj in čas dogajanja prestavljena v današnji Beograd. Prva od treh predstav Cement, ki je sicer nastala že jeseni 2020 v produkciji Zagrebškega gledališča mladih, sta Sebastijan Horvat in Milan Ramšak Marković predstavo z izjemno intenziteto zasnovala na perečih družbenih vprašanjih sveta po prvi svetovni vojni in sovjetski revoluciji, ko sta glavna akterja še zelo mlada in ko se korenito, v socialističnem duhu, spreminjajo tradicionalni družinski odnosi.  V programu Cementfesta jo bo mogoče videti zgolj kot projekcijo videoposnetka. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Baritonist Arnšek pred koncertom v spomin maestru Voltoliniju

V ponedeljek bo minilo leto dni od smrti maestra Lorisa Voltolinija, ki ga je SNG Opera in balet Ljubljana kot dirigenta angažiralo od leta 1990 sem;  V 41-ih letih dirigentskega udejstvovanja – poklicno kariero je začel leta 1980 v rodnem Splitu – je poustvaril več kot 60 ope_ Umrl je v 67-em letu starosti, sredi  intenzivnih priprav na takrat novo sezono 21/22 v ljubljanski operi. V njegov spomin in kot poklon njegovemu delu in dosežkom v ljubljanski operni hiši bo to soboto, 10_septembra, koncert s šestnajstimi izbranimi nastopi z deli Leocavalla, Mascagnija, Saint-Saensa, Čajkovskega, Puccinija in Verdija; v ta memorialni program so uvrstili največ skladb prav slednjih dveh italijanskih skladateljev, arijo Macbetha iz istoimenske opere iz leta 1847 pa bo pel  Ivan Andres Arnšek, ki smo ga povabili pred našo kamero in mikrofon, da obudi spomin na delo z maestrom Voltolinijem. Na jutrišnjem koncertu bodo ob Opernem zboru, ki ga vodi  Željka Ulčnik Remic in orkestru SNG Opera in balet Ljubljana, ki mu bosta dirigirala Simon Krečič in Marko Hribernik, ob našem sogovorniku baritonistu Arnšku nastopili tudi sopranistke Kristina Kolar, Rebeka Lokar in Martina Zadro, mezzosopranistki Irena Parlov in Dubravka Šeparović Mušović, tenorista Aljaž Farasin in Renzo Zulian, še trije baritonisti Marko Kobal, Robert Kolar in Ljubomir Puškarić ter basista Luciano Batinić in Saša Čano. Pogovor z Ivanom Andresom Arnškom sem, posebej za Radio KAOS, pripravil Andrej Pengov. Na svidenje v soboto zvečer na koncertu v spomin na maestra Lorisa Voltoinija v ljubljanski operi. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

MGL v novo sezono z muzikalom Boljši svet

V MGL so s petkovo premiero muzikala Boljši svet zastavili novo sezono, za katero se sprva niso mogli ali upali odločiti, kako naj jo poimenujejo; Kolebali so med Iskalci človečnosti in Zgodbo, ki hoče biti luč; pa najbrž še med marsičem, kar se jim je nagnetlo vmes; Ostali so pri slednjem in pri promocijskem setu kartonskih vžigalic. Prva asociacija; uf, to sezono bodo pa »zažigali«; druga pa: Deklica z vžigalicami; tretja, tista prava pa: bodi luč – brez svetopisemskega odzvena a bržčas z mnogimi pomeni; Kakor koli: sedem premier na Velikem odru in šest na Mali sceni ter koncert v Kinu Šiška, pa Ruta festival in najbrž še kaj? Navdih za uvodno predstavo nove sezone je bila ostro zarisana polarizacija sveta na korporacijo in boemsko skupino ljudi, ki se upira vseobsegajočemu pohlepu; Da bi se izognili aktivizmu in aktualizmom, so se avtorji tokrat odločili za opozicijo dveh skrajnih družbeno-bivanjskih alternativ, ki nista realistični, pač pa nas spodbujata k razmisleku o drugačnih možnostih sobivanja z naravo – seveda ob jasnem svarilu, da bo treba spremeniti naš način življenja, če bomo hoteli ustvariti boljši svet za naše potomce. Med besedila, ki preroško opozarjajo na odnos korporacij do naravnih bogastev, je tudi poetična satira Norica iz Chaillota Jeana Giraudouxa, napisanega leta 1943 in prvič uprizorjenega leta 1945, eno leto po avtorjevi smrti, obravnava pa vprašanje pravice do uporabe, rabe in zlorabe črnega zlata, podzemne zaloge nafte pod mestom, čemur se – danes bi jim rekli zelena alternativa upre do in čez rob revolucionarnega upora. Na njena sporočila in dramatičnost, morda manj na njeno gledališko strukturo, so se oprli v tem muzikalu, ko je dogajanje postavljeno v prihodnost, ko svet obvladuje ena sama korporacija, ki ima v lasti vse zemeljske vire – razen poslednjega vira čiste vode. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Bogdan Benigar, 63. Jazz festival Ljubljana: Ni dobrega festivala brez tveganja

Končno in znova v kompletu in na preskušen način: 63_Jazz festival Ljubljana je tu. Po dveh letih spopadanja z okoliščinami, ki jih je narekovala covidna pandemija, ki je prinesla temu tradicionalnemu in enemu najstarejših srečevanj svetovnih jazzovskih glasbenikov v Evropi tudi nekaj svetovno odmevnih izkušenj, je letošnji festival zasnovan znova tako, kot smo ga vajeni; Vendar z mnogimi novostmi; Tudi o tem smo se nekaj dni pred začetkom, ki je označen z datumom 15_junij, pogovarjali z vodjo festivala Bogdanom Benigarjem. Za izziv ali spodbudo k poslušanju tega četrt-urnega pogovora, posnetega na točki, kjer je danes že vse pripravljeno za prva uglaševanja in jutrišnje nastope in ko se na različnih lokacijah popoldne in zvečer že odvijajo spremljevalni in predfestivalski dogodki, pa napovedujemo pogovor v Vodnikovi domačiji o tem, kaj o jazzu brati v knjigah, in se sprašujemo, kakšne so Note na robu, o čemer priča razstava fotografskega mojstra Luciana Rossettija v Mali galeriji CD pod kuratorstvom Žige Koritnika in hkrati vabimo na nocojšnji večerni nastop pianista Mihe Gantarja c Klubu CD. V okolju, polnem šumov, ki so pričali o dobrem, ustvarjalnem razpoloženju v Cankarju in predvsem okrog njega, sva pogovor z Bogdanom Benigarjem začela s tradicijo minulih 62 let. Ne posebej uspešno, vendar ravno prav  za začetek. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: