Prispevki

Zadnje objave

Ujete v medmrežju je negledljiv film

Danes se zaključuje 23. Festival dokumentarnega filma. Ne vem čisto točno, kako bi teden Festivala označila, razen tega, da sem spet ostala z občutkom, da sem pogledala popolnoma premalo filmov. Ogledi doma so hudič. Tehnična služba Cankarjevega doma pa izjemna, tudi z izjemnim smislom za pristop in smislom za humor. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Festival, minuto čez polnoč: 23.FDF v Cankarjevem domu

Zakaj je vse skupaj virtualno, je po letu dni koronske pandemije odveč pojasnjevati; čeprav pri filmu ali videu ali če hočete – v svetu gibljivih slik ob vsem tem jamranju, kako je zdaj vse drugače, neživljenjsko, asocialno, hodimo po robu. To je produkcija, umetnost, kultura, ki ji je odtujenost prek neke tehnološke ločnice, katere izumitelja sta menda brata Lumière – Auguste Marie Louis Nicolas in Louis Jean, Francoza iz preloma v desetletjih med 19 in 20_stoletjem, imanentna; Odtujenosti, katerih razdalje krajšajo v njej poiskane, prikazane, razpete zgodbe in ustvarjalni formati; Tudi dokumentarec. Tudi zato bi bilo škoda, če bi nam letošnji, 23_Festival dokumentarnega filma spolzel skozi prazne kinodvorane in si ga ne bi privoščili videt iz najboljšega sedeža v svoji prvi vrsti; Ja, tudi za pogovore z avtorji in kritične presoje med občinstvom bo čas, seveda prek spleta; Za zdaj. Nekaj več kot dvajset filmov in nočni začetek ter projekcija kadar koli si jo zaželite, so bili povod za pogovor o letošnjem FDF-ju, ki je, tradicionalno razdeljen v pet tematskih sklopov, prvi je tekmovalni z vsebinskim okvirom človekovih pravic. Naš sogovornik je Simon Popek, vodja filmskega programa Cankarjevega doma in prvi programski človek, selektor, festivala. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Dvajset celovečernih dokumentarcev in peščica kratkih filmov – več kot dovolj, da se zlogirate na letošnji FDF

Pred nekaj dnevi smo lahko spremljali tiskovno konferenco 23. Festivala dokumentarnega filma; Po spletu; Seveda; In v kinodvorane za ogled teh filmov bomo odšli tudi spletno; Seveda; Korona je pač Korona; Vsaj zamujali ne bomo. Tokrat ne bo polovičnosti in vstopnice si lahko zagotovite preko spletnega nakupa. Za seznanjene bomo rekli, da to poteka približno tako, kot je bilo na zadnjem Liffu. Za preostale so navodila na spletni strani VOD in nakup vstopnic (fdf.si)

Letošnji FDF ima pet sklopov in Posvečeni je Ivanišinov. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Ne gre samo za cuker in antisemitizem; Je ljubezenska sla in občutek za biznis; pa nekaj zgodovinskih sporočil tudi.

Tudi v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica so se, no saj veliko izbire niso imeli, prilagodili razmeram, ki sta jih za kulturo in umetnost, za gledališča pa še posebej, vzpostavili zdravstvena stroka in vlada; Delajo nekaj, kar naj bi bilo virtualno gledališče. Predstave pa so čisto prave, ne umišljene, namišljene ali – če je izraz sploh pravi – virtualne; Virtualne so za občinstvo, ki pa je tudi čisto pravo. Torej, kaj je tu virtualnega? Tisto vmes, česar ni; Polno zasedeno je to gledališče, saj vsi sedimo na sredini prve vrste. Te dni pripravljajo premiero črne komedije avtorja Gura Korena 5 kil sladkorja; Za črne, zamaskirane čase je črna komedija bržčas kar prava odločitev, čeravno, se tisto, kar je črnega, nanaša na čase, ki presegajo obdobje druge svetovne vojne, ko so nacisti in njihovi podrepniki v zločinskem nacionalsocialističnem programu znanem kot Holokavst pobili šest milijonov Judov, Romov, Slovanov, pa tudi komuniste in mnoge druge drugače, nenacistično, svobodomiselno misleče ljudi. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

HaShoah: 27. januar; Svetovni poklon šoi, žrtvam genocida; domala dokončne upepelitve, požiga evropskih Judov

Holokavst je besedna, sestavljenka, utemeljena v grščini; holókaustos: hólos, »celota« in kaustós, »zažgan«; Z njo označujemo nacistični program iztrebljenja evropskih Judov; rekli so mu tudi Endlösung, dokončna rešitev; Med šestimi milijoni žrtev tega nacističnega pogroma so bili tudi pripadniki manjvrednih, arijski rasi nedostojnih, nezaželenih in narodnostno (etnično, plemensko) ali nazorsko sovražnih skupin kot so Slovani, Romi, invalidi, Jehovove priče, komunisti, homoseksualci. Sredi dne, ko so se po Svetu, Evropi in tudi pri nas vrstile spominske slovesnosti v spomin in opomin na žrtve holokavsta, bi sicer pričakovali, da je s predsednikom države ob polaganju venca na judovskem pokopališču v Dolgi vasi tudi naš sogovornik, ki smo ga srečali ob Prešernovem spomeniku, v Ljubljani; Na dnu ulice, ki se začne z v tla vpisano sedmo kitico Zdravljice, smo Roberta Waltla, direktorja Judovskega kulturnega centra v Ljubljani vprašali, zakaj holokavst obeležujemo s svetovnim dnevom spomina, enkrat v letu, saj gre vendar za grozoto, ki bi nas morala pretresati in opominjati sleherni dan, tako rekoč vsak trenutek? V Sloveniji imamo že od nekdaj, še iz časov, ko še nismo bili nacija, nek poseben, vsaj bipolaren, če še bolj raznoter odnos do judovstva, do židovstva; kako to in kako je s tem danes? Precej podobno kot marsikje drugod po Evropi, le da je zaradi majhnosti naroda in judovske skupnosti pri nas to vprašanje manj izpostavljeno. Kako to, da je največ judovskih ostalin, kulturne in druge dediščine prav v Lendavi smo še vprašali gospoda Waltla, sicer tudi gledališčnika in direktorja ljubljanskega Mini teatra? Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Novoletno voščilo? Tudi. Zagotovo pa velika želja mnogih… Vseh?

Minilo bo to, prav nič po naši krivdi – pri tem mislim na uredništvo Radia KAOS – kaotično leto 2020. No, tako to vidimo mi.  To nesrečno leto bo mimo, vendar, če parafraziramo Youvala Noaha Hararija s konca njegovih Enaindvajsetih nasvetov za enaindvajseto stoletje, se strupi tega iztekajočega se leta še niso iztekli, izpareli, posušili. In se še nekaj časa ne bodo. S televizijskimi oddajami je ljudi lažje preslepiti, kot pa z jamskimi slikami in algoritmi bodo ljudem preprečili, da opazujejo, spoznajo resnico o sebi…

Nekaj malega časa nam je še ostalo, pravi Harari, da ugotovimo, kdo smo v resnici in najbolje bo, da to naredimo zdaj. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Slovenski knjižni sejem podaljšan. Zakaj že? Narazen ali/in skupaj…

Za spletni uvod v sklepni prispevek tik pred koncem 36. Slovenskega knjižnega sejma bomo uporabili besede, stavke, sporočila, ki jih je prvi sejemski dan, v ponedeljek, triindvajsetega, točno opoldne v eter poslal Andrej Predin pisatelj, publicist, glasbeni kritik in fotograf, tudi  biolog in sinolog, ki zatrjuje, da ste tudi vi knjiga. Prav zares in brez heca in da je vsak otrok knjiga in da bi to pravzaprav morali že vedeti. In da so knjige kot otroci z veliki očmi, polnimi pričakovanj in zaupanja. Knjige so tudi zveste prijateljice in z njimi ste vedno v dobri družbi. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , ,