Prispevki

Oni, ki do CD-ja dostopajo s ploščadi Trga republike, bi seveda rekli, da se je sejmarilo za  hišo in ne pred njo… Nova umestitev tega simpatičnega predpoletnega praznovanja knjig, je vsekakor dobra odločitev. Tako za knjigarnarje, kot obiskovalce in nastopajoče na odrčku ob  robu izstopne ploščadi tik Prešernove ceste. Srečanje ustvarjalcev lepe besede, založnikov in trgovcev ter lakotnikov črkoslovja je pripravila pisarna Ljubljane Unescovega mesta literature skupaj z založniki in Cankarjevim domom. Letos prvikrat v dvodnevni izdaji in, kakor zapisano,  prvič na tem mestu, čeravno tudi dosedanjemu največkrat uporabljenemu, rahlo k Ljubljanici nagnjenemu terenu Parka zvezda, ni bilo moč odreči zapeljivosti. Letošnja izbira trave je delovala nekako uporabneje. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Prispevki

S koncertnim  programom, ki je oblikovan v dveh delih, bodo segli v zakladnico partizanskih pesmi pa tudi v bogato bero ljudskega glasbenega izročila Slovenije ter drugih narodov na področju nekdanje skupne države in prek njenih robov.  Pripravljajo  izbor tistega, kar razumemo kot starogradske pesmi na eni in zabavna popularna glasba tudi z naborom svetovnih uspešnic iz nostalgičnih 60-ih do 80-ih let prejšnjega stoletja na drugi strani.  Snovalka programa, glavna organizatorka, scenaristka ter ključna producentka Nataša Loborec Perovšek, ki sta ji bila, kot rada pove, posluh in glas položena v zibelko, pa ob napovedovanju glasbenih nastopov na tem koncertu posebej  poudari  tri programske posebnosti; to bodo avtorske skladbe njenega prezgodaj umrlega soproga Rudija Loborca, izjemnega glasbenika, inštrumentalista in skladatelja, zborovodje ter glasbenega pedagoga in mentorja. Tudi Natašinega. 

Koncert je zasnovan kot medgeneracijski kulturno-umetniški dogodek, ki ga bosta povezovala Eva Košuljandić, Matjaž Jordan, nastopili pa bodo Nataša Loborec Perovšek – mezzosopran,  Sara Mitrović – sopran,  Milan Zavodnik – bariton,  Urh Rozman – bariton,  Stane Papež – tenor,   Pevski zbor  OŠ Sp. Šiška pod vodstvom zborovodkinje Tanje Zgonc,  Pevci s Cankarja, učenci OŠ Ivana Cankarja, Trbovlje , pod taktirko zborovodkinje Tjaša Judež, harmonikarja Branko Sladič, ki redno spremlja tudi Partizanski pevski  in Tinej Reberšek, trobentar David Jarh, kitarist  Miha Plantarič in  Blaž Jurjevčič, mojster klaviatur. Sodelovali bodo tudi člani Dolenjskega spominskega partizanskega bataljona, v igranem odlomku Županove Micke pa bosta nastopila Matjaž Jordan in Manca Špolar. Uradni nosilec prireditve je Kulturno-zgodovinsko društvo Rusalka, ki ga vodi predsednica mag. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Prispevki

Drugi majski četrtek bo na odru ljubljanske Opere kot zadnja premiera v iztekajoči se sezoni uprizorjena scenska kantata Carmina Burana skladatelja Carla Orffa. Njena prva uprizoritev leta 1937 v Frankfurtu je doživela izjemen uspeh in odtlej velja za eno najbolj proslavljenih glasbeno-scenskih del, ki so odločilno izoblikovala skladateljev ustvarjalni slog, s katerim je vstopil v krog iskanih in slavnih. takojšnjo slavo. Aktualna produkcija, ki so jo predstavili na včerajšnji novinarski konferenci, je pravzaprav nadgradnja pred devetimi leti na tem istem odru uprizorjene Carmine Burane, ki so jo – tako kot tokratno – podpisali zvečine isti glavni avtorji, le da bo, kot zatrjuje umetniško vodstvo – ta izvedba še živahnejša. Med posameznimi točkami kantate bodo namreč izvedeni vložki iz drugih dveh Orffovih scenskih kantat – iz Katulovih pesmi in Afroditinega zmagoslavja. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Prispevki

Zadnji septembrski torek se dopoldne prelamljalo v opoldne. Takrat so v Cankarjevem domu, tam, kjer med Klubom in teraso s pogledom na predsedničino pisarno ob posebnih priložnostih deluje tudi točilni pult, v južnem delu tega prostorčka, tako rekoč šanku v brk,  sedeli sami resni možje. S poetičnim in hkrati  družbeno angažiranim ter priliki primerno zasoljenim uvodom, z besedilom, ki ga je Zoran Predin zaradi izjemnosti povedanega uvodničarki neuspešno želel takoj izpuliti iz rok, ga je k besedi povabila simpatična, vedno dobro razpoložena in nasmejana Tina Lešničar, vodja programa jazza in glasb sveta  – uradno tudi pomočnica direktorja kulturno-umetniškega programa. Glavni govorec na tem srečanju z novinarji, je k sebi najprej povabil Mirka in Marka Vuksanoviča, pogonski kolesi in glavna motorja Avtomobilov; Bil bi bob ob steno, če bi skušali ugotavljati kateri od obeh je dizelaš kateri pa bencinar, saj sta oba zvečine električna, razen kadar za kitaro in klaviature zmanjka toka. Potem so – ne tako poredko – vsi trije izštekani; Predstavili so koncert, ki se ima zgoditi prihodnji četrtek v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma (če le no bo težav s kakšnim prehitrim proženjem gasilnih naprav, kot se je nedavno zgodilo v Linhartovi dvorani). Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Prispevki

Sredi junija je vodstvo SNG Opera in balet Ljubljana, tako kot ob podobnih priložnostih že nekajkrat pred tem, pred vhodom v ljubljansko operno hišo pripravilo predstavitev repertoarja prihodnje sezone. Kljub vsakokratnim dobrim vsebinskim, režijskim in dramaturškim pristopom jim je letošnja predstavitev uspela »Comme Il Faut«; Končno so izračunali, kdaj 133 let staro, trikrat prenovljeno, gledališko poslopje v tem letnem času. tam okrog druge popoldne, izriše senco tja do roba zahodnega pločnika Župančičeve ulice. Tako, da je bilo novinarjem, redkim povabljencem in prenekaterim mimoidočim, tudi turistom, kar s pločnika udobno spremljati pestro in vse pozornosti vredno dogajanje pod nadstreškom vhodnega portala. Obogatili so ga z nastopom sopranistke Mojce Bitenc Križaj, baletnih plesalcev Mariye Pavlyukove in Oleksandra Koriakovskega ter pianistke Kayoko Ikeda. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Prispevki

Zapis v naslovu tega prispevka je eno ključnih sporočil s prvega septembrskega četrtka in njegovega poznopopoldanskega dogodka v jami (depresiji) ob severnem začelju Baragovega semenišča; Da bi namesto jame bila prav tam zgrajena še druga polovica Plečnikove mojstrovine, zasnovane leta 1937, katere obstoječi del nosi ime Akademski kolegij s študentskim sobami, Pionirskim domom, Festivalno dvorano in Mladinskim gledališčem, je preprečila druga svetovna vojna; Načrtovano je, da naj bi bil severni del te stavbe dograjen čez štiri leta, torej še v času prvega mandata novega vodstva, katerega prvi imeni sta poslej (od letošnje pomladi in poletja naprej) Inga Remeta in Marko Bratuš; Ta dva nova ključna človeka sta s sodelavkami in sodelavci omenjenega popoldneva predstavila vsebinske in produkcijske poudarke gledališke sezone, ki te dni že brzi na domačem in tujih odrih. Mladinsko (in podobne tovarne kreativnosti,) je, so, veliko več kot zgolj skupek osebkov; Večje je, so, celo od vseh v tam zaposlenih in tistih, ki z njimi sodelujejo; Javni zavodi, po Bratuševo, namreč pripadajo vsem, ki jih obiskujemo. In če poskušamo strnit opis nove sezone v Mladincu s programskimi podrobnostmi, moramo začeti z odmevnima predstavama pretekle sezone Boško in Admira v režiji Žive Bizovičar ter Frljičevim Inkubatorjem, ko v septembru sodelujejo na Sarajevo Festu; dinamični uvod v novo sezono nadaljujejo z največjim gledališkim projektom EPK 2025 Dodekalogijo 1972–1983 Tomija Janežiča. Iz gledališkega zapisa 1980 sta nastali predstavi 1979 in 1980;  Uprizorili so ju na Janežičevih Kruščah, kjer ima ta gledališki ustvarjalec, multipraktik, nekaj, kar je več kot šola, atelje in tovarna hkrati. Barbara Kukovec, Urška Brodar in Katarina Stegnar so ob izkušnjah predstave Sladke skrbi ustvarile projekt Umetnost življenja: Umori na podeželju. S tem delom preizkušajo učinke feminističnih performansov na slovenskem podeželju, ko pod drobnogled postavljajo položaj žensk prav tam. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Prispevki

Nadpis (uvod)

Prvi septembrski četrtek je direktorica in umetniška vodja Barbara Hieng Samobor skupaj z režiserkami in režiserji ter drugimi sodelavci na drsališču gledališkega dvorišča predstavila repertoar nove sezone s krovnim naslovom Nevarna razmerja; V resnici (še) ne gre za drsališče, temveč za ploščad, pod katero so pred leti uredili gledališke delavnice. V MGL ostajajo zvesti gledališki tradiciji z velikani kot so Dušan Jovanović, Andrej Hieng, Branislav Nušić, Fjodor Mihajlovič Dostojevski in Dario Fo hkrati pa na široko odpirajo vrata sodobni dramatiki; Uprizorili bodo dela Milana Ramšaka Markovića, Jona Fosseja, Tomislava Zajca, Annie Ernaux ter Urše Majcen, Saša Vollmaierja, Jana Krmelja in Iztoka Kovača; Pripravili bodo enajst premier in znova skušali dokazati, da gledališče ostaja eden ključnih prostorov svobodnega mišljenja, solidarnosti in umetniškega presežka. Sezono so pravzaprav že začeli s poletno premiero koprodukcije Jovanovićeve komedije Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni ali Tuje hočemo – svojega ne damo, ko so ob avtorjevi peti obletnici v koprodukciji z Grad teatrom Budva, Dramskim teatrom Skopje in Beogradskim dramskim pozorištem pripravili uprizoritev te njegove komedije; Režijo je prevzel mladi hrvaški režiser Ivan Penović, v devetčlanski igralski zasedbi pa MGL zastopata Julita Kropec in Nejc Jezernik. To je sicer le ena od šestih načrtovanih mednarodnih festivalskih koprodukcijskih premier; budvanska, ohridska in brionska so že mimo, čakata pa jih še skopska in beograjska, oktobra in decembra, slovenska pa je predvidena četrtega februarja 2026, s katero bodo hkrati sklenili tudi regionalni gledališki festival Ruta, v sklopu katerega je gledališče Ulysses na Brionih gostilo našo predstavo Tih vdih avtorja in režiserja Nejca Gazvode. Veliki oder

Sezono 2025/2026 bo na Velikem odru 25. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Prispevki