Prispevki

Zadnje objave

Četrtkov večer s kodo L, novo slovensko opero.

Fragmenti ljubezenskega diskurza francoskega filozofa Rolanda Barthesa so bili navdih avtorjem nove slovenske opere koda L; Kamor koli smo pogledali, se zapis tega naslova – v nasprotju s slovničnimi pravili – začne z malo začetnico; Zakaj že? Tega tudi po pogovoru z libretistko in dramaturginjo Evo Kraševec ter režiserjem in scenografom Roccom na glavnem slovenskem opernem odru, ne vemo; Morda se nam razodene po nocojšni krstni uprizoritvi, za katero je glasbo zložil Milko Lazar; Je pa res, da ju – vsaj z neposrednim in jasnim vprašanjem o tem – nismo nadlegovali, ker smo na nek način pričakovali, da nam tudi to stilno podrobnost, pravzaprav še eno skrivnost, ki jo vzpostavlja ta operna noviteta, razkrije delo samo; Če poskušamo naslov dosledneje sloveniti, za kar seveda ni nikakršne potrebe, saj bi s tem z odvečnimi formalizmi posegli v “pesnikovo” ustvarjalno pravico ter pričakovano čarobnost te stvaritve, bi mogli zapisati, da gre za Geslo L; In kaj vse je, kaj (z)more, kaj lahko pomeni ta enigmatični »L«? Nam se je najprej, tako po bližnjici, izrisala Ljubezen in najbrž nismo zelo zgrešili. Mora to ni ednini mogoči odgovor, saj če se za hip vrnemu k Barthesu mojstru mitov in znamenj ter njihovih pomenov, ki v Fragmentih na do tedaj neobičajni način obravnava prav to – ljubezen, namreč. (Če smo dobro razumeli oba sogovornika, gre pravzaprav za mitologijo človekove magije, zloženo ali razmetano v fragmente, kjer se v Orfejskem mitu iz prve zemeljske razpoke ustvari okolje in atmosfera za razpravo, simpozij o erotičnem in hkrati arhetipskem (na obeh straneh vsake posamične stasti), ki je od nekdaj v človekovi naravi, prek hrepenenja, kjer se vzpostavlja romantični mit – vse do klimaksa, izpolnitve, kar je že po naravi stvari – vrhunec doživetja. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

El Hedi ben Salem M`Barek Mohammed Mustafa; krajše Ali – na železničarskem odru Drame

Kot nadaljevanje ali morda bolj točno – kot drugi del oddaje, ki smo jo začeli s popoldanskim intervjujem z režiserjem Sebastijanom Horvatom, zdaj objavljamo posnetek pogovora z Iztokom Drabikom Jugom, gledališkim igralcem, ki v družbeni drami Ali: Strah ti poje dušo upodobi Salema, glavnega moškega igralca; Njegova soigralka in partnerica v tej igri je Nataša Barbara Gračner, ki je z likom ovdovele muenchenčanke Emmi ustvarila glavno vlogo te igre. Naš sogovornik, lik s polnim imenom El Hedi ben Salem M`Barek Mohammed Mustafa ali krajše Ali, je eden od enajstih nastopajočih v tej igri, ki so jo namesto na veliki oder ljubljanske Drame tokrat postavili v nekdanjo delavnico, garažo in remontno halo Slovenskih železnic, tam na sotočju gorenjske in kamniške proge, kjer je nedaleč proč, glej ga zlomka, nedolgo tega zrasla prva džamija v Sloveniji. Za sklep intervjuja z igralcem Iztokom Drabikom Jugom, ki je ustvaril lik Alija v odrski priredbi filma Rainerja Wernerja Fassbinderja Vsi drugi se imenujejo Ali, tokrat z naslovom Ali: Strah ti pojé dušo, objavljamo ekipo ustvarjalcev in igralsko zasedbo, ki se je zaradi različnih vzorokov, zvečine bolezenskih, zadnje tedne pred premiero kar opazno spremenila. Prevajalca iz nemščine in srbščine sta bila Urška Brodar in Jernej Potočan, režiser je Sebastijan Horvat, avtor priredbe in dramaturg je Milan Marković Mathis, scenograf Igor Vasiljev, kostumografka Belinda Radulović, skladatelj Drago Ivanuša, oblikovalec svetlobe Aleksandar Čavlek, lektor pa Arko. Vlogi glavnih protagonistov Emmi in Salema oz. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Petindvajset dokumetarcev na 21.FDF – tudi z retrospektivo W. Herzoga

Prihodnjo sredo trinajstega marca se v Cankarjevem domu s filmom Pariz je praznik – v 18_valovih začne 21_Festival dokumentarnega filma. S petindvajsetimi filmi in devetintridesetimi projekcijami, v štirih dvoranah, ob domačih Kosovelovi in Linhartovi, še v Kinodvoru in Slovenski kinoteki, bo trajal vse do tretje srede v marcu, to je do dvajsetega v mesecu; Tokrat brez izrazito zvedniškega – bodisi po vsebini bodisi tematiki – vendar zato nič manj avtorsko (tudi v zvedniškem smislu) podčrtanega ali če hočete – podpisanega filma; Pet sekcij, med katerimi je prva tekmovalna s petimi filmi z žensko tematiko, tremi avtoricami in dvema avtorjema, ki jih bo za nagrado Amnesty International Slovenije za najboljši film na temo človekovih pravic ocenjevala mednarodna žirija v pretežni slovenski sestavi s Kristino Božič, Večerovo novinarko ter Ireno Butoln, germanistko in svoj čas tudi Unicefovo prostovoljko, trenutno pa sodelujočo na predstavi Starci Gledališča Glej, ki je nastala in se uprizarja pod vodstvom Hane Vodeb in režiserja Tina Grabnarja; Tretja članica je Oksana Sarkisova Direktorica Mednarodnega festivala dokumentarnih filmov na temo človekovih pravic Verzio v Budimpešti, raziskovalka na Blinken OSA Archive in soustanoviteljica platforme za vizualne študije na Srednjeevropski univerzi (CEU). S programskim direktorjem FDF Simonom Popkom smo se posebej za Radio KAOS pogovarjali o nekaterih poudarkih tudi v drugih štirih festivalskih sekcijah – aktualni, družbeno kritični; intimnih in globalnih portretih; mitih, ikonah, medijih ter o retrospektivni z osmimi filmi Wernerja Herzoga. Kot se spodobi vsem premišljeno oblikovanim filmskim festivalom so tudi na 21.FDF poskrbeli za spremljevalni program. Ni povsem jasno, zakaj so za nosilca strokovnega seminarja Media izbrali Motovilo – Center ustvarjalna Evropa v Sloveniji, a njihov program morda prav zaradi izbire študijskega primera filma Zasužnjena ženska program vliva nekaj upanja, da se bo z raznotero in najbrž dobro obiskano obravnavo pretresljive zgodbe o neke vrste sužnjelastniškem razmerju, ki je, kot kaže, mogoče ne samo v 21. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Bedenje v Mali Drami: raziskovanje družinskih mitologij Nebojše Pop-Tasića

Petkov večer je v Mali Drami določen za premiero, krstno uprizoritev igre Bedenje, za SNG Drama Ljubljana posebej napisanega dramskega besedila dramatika in mnogostranskega gledališkega ustvarjalca Nebojše Pop-Tasića, ki se osredotoča, kot zapiše naš sogovornik Mare Bulc v predstavitvenih gradivih, na paradigmatski trenutek rojstva. To je zgodba o prepovedani družinski intimi, o zgodbah, ki se niso pripovedovale potomcem, ker so bile preveč krute ali pa ideološko in zgodovinsko oporečne; Zgodi se obisk družinskih duhov v noči, ko se rojeva sin, otrok, ki ga v tej igri vsi njegovi, od katerih je zbežal, obiščejo, da bi skupaj razkrivali in razkrili družinsko mitologijo; no prav vsega ne razkrijejo; Kaj bi potem sploh še ostalo tej zelo intimni pripovedi in – navsezadnje – bi se mitologija te skupnosti razblinila; To pa že ne. Ob že omenjenih avtorju besedila, ki je hkrati tudi dramaturg predstave in režiserju, so to uprizoritev soustvarili tudi scenograf Damir Leventić, kostumografinja Sanja Grcić, lektorica Barbara Rogelj, avtor glasbe Damir Avdić, oblikovalec giba Sebastjan Starič, oblikovalec luči Andrej Hajdinjak, ter lektorja za grščino in portugalščino Rok Kuntner in Juš Škraban in svetovalka za ruščino Tatjana Stanič. Naš sogovornik, režiser Mare Bulci pa se je, ko je snoval postavitev Bedenja na oder in njegovo uprizoritev, sprav vprašal, kakšna more biti ta predstava v njegovih očeh, mislih; kako jo vidi? Tudi o tem sva se pogovarjala in uspelo mu je, da je ta izhodišča uspel, verjame, ustvariti na odru kot koncert za igralske glasove in uglasbene rekvizite, kot tišino, povednejšo od besed, kot šepet, glasnejši od kričanja in hkrati kot vsakdanjo zgodbo, ki med vrsticami skriva ep. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Poezija pri Mladinski knjigi

Pri Mladinski so prejšnji teden predstavili dve novi zbirki poezij. To so pesmi Mihe Avanza z naslovom Rorschach ter zbirka pesmi že preminule Lučke Jenčič, ki sta jo uredila Nela Malečkar in Peter Kolšek in ima naslov Medena sled. Lučka Jenčič za življenja sicer ni izdala nobene pesniške zbirke, objavila je le nekaj posamičnih pesmi v revijah in na radiu. Pesmi za to zbirko je sicer imela pripravljene, a se je diplomatka Filozofske fakultete leta 2018 poslovila. Nela Malečkar nam je o Lučki Jenčič povedala še, da so jo poznali predvsem kot prevajalko iz nemščine. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Stolp Škrlovec v petek; Kantavtorski večer Andreja Kokota: Tudi ti Brutus

Konec januarja je Andrej Kokot, ta čas menda edini protestni pevec pri nas, sredi starega mestnega jedra Ljubljane predstavil svoj novi album Et tu, Brute. Album je izšel decembra 2018, v samozaložbi oz. točneje – založilo ga je njegovo društvo Prava beseda; izšel je torej z zamudo a ob ravno pravem času – pred ali tam okrog državnega praznika – Dneva kulture; Zamuda je nastala zaradi, so zapisali v vabilu na petkov koncert, Andrejevega dolgoletnega kulturnega molka ali kot prav tam (v vabilu, namreč) pravi sam: »Zdaj ni čas za sajenje rožic; Udariti je treba po mizi, dokler jo še imamo pred sabo; In je kaj na njej.«

Petkov koncert, Kantavtorski večer Andreja Kokota, bo na samem robu starega dela Kranja v Stolpu Škrlovec, 22_februarja, ob osmih zvečer. V promocijskih gradivih, priloženih vabilu na ta koncert, so med drugim zapisali tudi, da se je kot glasbenik vspostavil ali če hočete – začel v javnosti pojavljati – na pragu osemdesetih, ko je vznikalo desetletje obetavnih sprememb. Taka je bila in je še vedno tudi njegova glasba, taka so bila in so še kar naprej njegova sporočila; Začel je s Kladvi, nadaljeval kot protestni pevec – kantavtor in vztrajal do začetka drugih karier sredi osemdesetih. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Pri Cankarjevi na novo trije prevodi, zbirka esejev in zbirka novel

Pretekli teden sta Andrej Blatnik in Aljoša Harlamov predstavila pet novosti Cankarjeve založbe, bolj natančno tri prevode, zbirko kratkih esejev in zbirko novel. Zbirka novel izpod peresa Vinka Möderendorferja, ki nam je tokrat spisa Navodila za srečo, ki se v vseh zgodbah dotika človeških razmerij in ki se vijejo od analitičnih pristopov do travmatičnih izkušenj. Sam pa je o svoji novi zbirki povedal, da so novele nastajala mnogo let, kot je pri taki zbirki v navadi in, da ko jih je imel ne kupu sedem, osem, je ugotovil , da se vse ukvarjajo s srečo, ki je spontano postala skupni imenovalec. Potem je še dve, tri novele napisal s to mislijo in tako je nastala zbirka. S predstavitvijo je nadaljeval Aljoša Harlamov ki je naprej predstavil zbirko esejev Katje Perat z naslovom Naredite Ameriko spet obvladljivo. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: