Prispevki

Kot obljubljeno, a ne povsem natančno, vam predstavljamo še zadnje izdaje Cankarjeve založbe za leto 2019, kjer se ne povsem natančen del skriva v dejstvu, da  moramo poleg dveh knjig, predstavljenih v sredini februarja, h knjižnim izdajam Cankarjeve založbe predvidenih za leto 2019 dodati še tri izvorno slovenska dela in pet prevodnih, ki so jih predstavili prejšnji teden. Tako kot prvo, sta tudi slednjo tiskovno konferenco vodila urednika Aljoša Harlamov in Andrej Blatnik.V sredini februarja sta urednika pravzaprav predstavila dve meta-knjigi. Torej knjigi, ki spregovorita o knjižnicah, knjigah, knjižnem založništvu. Prva, je izvorno slovenska, Rugljeva – Krčenje, avtor sam je poudaril, da bi naslov bilo moč brati tudi kot Kričanje, druga, na las podobna prvi, pa vendarle v prevodu je knjiga Jorgeja Carrióna, Knjigarne. Na kratko ju je predstavil Blatnik, o Krčenju ali Kričanju pa je spregovoril tudi avtor, ki je poudaril, da je prav, da se na trg in knjigarne gleda veliko boj celostno kot sicer. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Prispevki

Macbeth (pa) je enigmatična podoba mesa, kosti in krvi. Njegova večplastnost omogoča, da ga lahko uprizorimo na mnogotere načine; Slej ko prej pa moramo poudariti (objektivno) poetičnost prostora, v katerega je umeščeno dogajanje; In poetičen ni le prostor, temveč tudi morilec sam: Macbeth je poetičen lik in konkreten morilec; zapiše v gledališkem listu predstave Kliči M za Macbetha v eseju (So)igralecAljoša Lovrić Krapež, ki je po naših poizvedbah z vaj pomembno, morda še bolj kot to, v dramaturškem pogledu sooblikoval predstavo. Neka (vroča, ognjena, žareča) usodnost se drži, pravi legenda, Shakespearovega Macbetha, dela, ki je bilo povod in podlaga za gledališko uprizoritev, kot so jo zastavili v SMG; Ta uprizoritev je udejanjena tudi z močno glasbeno izpovedjo. Matjaž Pograjc, ob Klari Kastelec soavtor zamisli, sokreator kostumografije, sooblikovalec svetlobe in režiser v izhodišču, konceptualni osmislitvi tega dela med drugim zapiše, da – kdor lomi kosti, lomi tudi svoje srce, in za to ni močnejše osti, kot so petje, glasba in nekaj na noter obrnjenih razbitih verzov velikega barda. Pa že skupaj z veščami ob spremljavi kitare, ritem mašine, roland looperja in grmenja morja ob klifih portugalske obale zatuliš v luno, medtem ko sediš v temačnem baru, kjer ti delajo družbo samo miza, nekaj stolov, crkujoča sveča, kozarec rdečega vina in deset igralcev, ki pripovedujejo zgodbo o Macbethu in njegovi hudičevki – v odgovor na začetno vprašanje pa tudi  na vprašanje, kako da se ponoči ob polni luni ne obesiš na prvo vejo ali pa, še rajši, ne obesiš koga drugega…

Vešče so
tiste čarovnice, ki sprva romantičnega in nedolžnega Macbetha prepričajo, da se
iz dobrega človeka prelevi v oblastno zver, hudičevka je njegova lady (ali
morda Lady?).  In zgodbo (menda,
več-ali-manj?) poznamo.  Ali res?  Zato smo ga, sedečega na tronu in ozirajočega
se po  škotskih podanikih  in prek morja in planin tudi oprezujočega po
angleških sovragih vprašali, kaj bomo v spodnji dvorani Mladinskega od petkovega
večera naprej, ko bo premiera in nato samo še trikrat do prihodnje nedelje –
potem dolgo, vsaj 3 mesece ne več – videli? Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Prispevki

Pred petnajstimi meseci so v
zahodnem krilu Kluba CD krstno uprizorili intimno dramo francoske avtorice
Marguerite Duras La musica II; Po osmih odigranih uprizoritvah, ki so
bile takrat realizirane v koprodukciji Cankarjevega doma in Pocket teater
Studia – zadnja je bila aprila 2019 – bo to predstavo moč znova videti že ta
petek – tokrat v Drama Kavarni. Zgodba je grajena na dialogih
ločenega para in njunih mimogovorih, monologih, ki jih je avtorica pisala na
način, ko morajo kljub globoki intimi živeti in preživeti na odrskih deskah;
Poskrbela je za natančne didaskalije, do te mere izostrene, da je predstava že
v naprej ne le dramatsko, temveč tudi dramaturško natančno pripravljena za
izvedbo. Z odstiranjem ljubezenskih odnosov in nenehnih senc ob
nemožnosti novih začetkov sta se spoprijela protagonista Petra Govc in Joseph Nzobandora z umetniškim imenom Jose;
Ločenca se po nekaj letih po končani sodni obravnavi srečata v kavarni Copella,
da bi se pogovorila; O čem že? V želji, da nam še pred deveto
uprizoritvijo kaj od tega pove, smo k nastopu za Radio KAOS povabili Petro
Govc, ki je hkrati tudi režiserka predstave. Kamero smo postavili kam drugam
kot v kavarno. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Prispevki

Odločitev za repertoarno izbiro igre Življenje drugih je na predstavitvi pred premiero utemeljil ravnatelj Drame Igor Samobor; Ne zgolj o nadzoru države nad osebki tudi ljubezen med posamezniki in do dela, poklica, ja, mora tudi do države je bila odločilna. Služba nadzora za zaščito partije in države, ki preraste v vojerstvo, ta pa v strast živeti lastno, svoje življenje; Če sledimo gledališkemu listu predstave in zapisu avtorja priredbe, režiserju, scenaristu in sooblikovalcu odrske svetlobe, senc in teme, Janu Krmelju, nas predstava Življenje drugih postavi v svet Erica Arthurja Blaira, bolj znanega kot Georgea Orwella in v njegovo ne tako zelo oddaljeno leto 1984; S to pomembno razliko, da je njegova dandanes bolj resnična fikcija Velikega brata nastala 35 let pred naslovno letnico in je v tehničnem in oblastnem pogledu še hujša, usodnejša kot zgodba iz filma Floriana Henckla von Donnersmarcka, ki je Krmelju omogočil motive za prepesnitev, predelavo za oder v Mali Drami. Vendar, kot med drugim zapiše filozofinja dr_Svetlana Slapšak, da igra Življenje drugih odpira intimno področje oz. psihološko specifičnost nekdanjega državljana v realnem socializmu (dogajanje je postavljeno v čas NDR, ko je delovala zloglasna tajna služba Stasi); to je, podčrta Slapšak, danes pač zgodovinska družbena formacija, ki je za preživetje režima in njegovih ključnih funkcionarjev z množičnim nadzorom vdirala v življenja drugih s kriminalno aktivnostjo države. O
vsebinskih in pomenskih učinkih predelave in prestavitve filmske uspešnice na
odrske deske pa je v Drama Kavarni na zajtrku z novinarji govorila dramaturginja
Diana Koloini. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Prispevki

V sredo sta Andrej Blatnik in Aljoša Harlamov
predstavila program Cankarjeve založbe za leto 2020. Tiskovna konferenca se je
začela s predstavitvijo še zadnjih knjižnih izdaj načrtovanih za leto 2019, a
večina predstavitve je bila v znamenju tega leta. Izdaja knjig Cankarjeve založbe
bo v primerjavi s tisto, ki jih planira Mladinska knjiga Založba, številčno
manj obsežna, a zato nič manj zanimiva. Urednika sta hitro in učinkovito
preletela načrtovane izdaje in predstavila zbirke, ki izhajajo v okviru Cankarjeve
založbe. Z uvodom v predstavitev pa je začel Harlamov, ki je poleg uspehov v 2019
poudaril, da so ponosni predvsem na slovenske avtorje in takoj besedo predal
Andreju Blatniku, da nekaj teh predstavi. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Prispevki

Nekaj dni nazaj sta nam Andrej Ilc in Tatjana Cestnik predstavila program leposlovja in priročnikov pri Mladinski knjigi Založbi za leto 2020 in na tiskovni konferenci izpostavila nekaj naslovov. Uvodoma je spregovoril Bojan Švigelj, direktor Mladinske knjige in podal nekaj statističnih podatkov. Leto 2019 je MK zaključila uspešno, avtorji s katerimi sodelujejo so v tem letu prejeli mnogo nagrad, tako pisateljskih kot tudi za umetniške ilustracije. Podaril je še, da so na področju učbenikov stopili v korak s časom in da razvijajo digitalni dostop do vsebin. Nato je besedo prevzel Andrej Ilc in predstavil leposlovna dela, predvidena za izdajo v letu 2020. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Prispevki