Opera v dveh dejanjih in treh slikah Fidelio Ludwiga van Beethovna, bo po 21.letih znova premierno uprozirjena na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Takrat, leta 1996 jo je režiral Zvone Šedlbauer, tokrat sta režija in scenografija v rokah – in v glavi, se razume – petintrideset let mlajšega Roka Rappla, ki je pred tremi leti in pol prevzel umetniško vodenje ljubljanskega opernega ansambla. Rocc, kakor je z umetniškim imenom v domačem in mednarodnem okolju opernega sveta znan gospod Rappl, je bil nekaj ur pred premiero gost Radia KAOS. Z njim se je pogovarjal Andrej Pengov. V pripspevku uporabljene fotografije so delo mojstrice Darje Štravs Tisu. Nadaljujte z branjem →
Prispevki
Zadnje objave
Jernej Lorenci: To je pač poskus. Biblija, prvič…
|
S premiero Lorencijeve uprizoritve Biblija, prvi poskus je minulo sredo ljubljanska Drama sklenila repertoarni lok sezone 2016/2017, označen z vsem, kar moremo razumeti pod pojmom in naslovom Utopija. Krstna uprizoritev priredbe »knjige vseh knjig« – Bibilje, njenim prvim gledališkim poskusom, je vsekakor pogumna umetnikova in ravnateljeva odločitev; Z večih zornih kotov, med katerimi je vsebinski, sporočilni, zagotovo najpomembnejši, vendar je že njen obseg sam zase nadvse pomemben kriterij; Lani je Svetopisemska družba Slovenije poskbela za izdajo zvočne različice Nove zaveze. Sodelovalo je 32 bralcev, od tega štiri bralke, večina med njimi so profesionalni dramski igralci; Časovni obseg presega 19 ur. Svetega pisma ne bereš; Prebiraš ga; Ven in ven, s predahi seveda in z vsem, kar se ti v življenju dogaja; Vmes, pred in po tem in zunaj niza Evangelijev, Apostolskih del, pisem in Apokalipse. Dvomim, da je veliko ljudi, ki so ga prebrali v integralnem obsegu, kaj šele, da bi ga znali naizust; Sploh pa Staro zavezo; Poskus uprizarjanja Biblije, kakor smo ga videli v sredo, preseže komaj kakšno poltretjo uro, z odmorom, kot zapišejo tudi na spletni strani in kakor se tudi zares, vsaj približno zgodi, pa doseže 180 minut; Ekipa režiserja Jerneja Lorencija je vzela za izhodišce zelo raznolika svetopisemska besedila. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Jaz te pišem, knjiga, kdo te bere? 22. Slovenski dnevi knjige.
|
V dneh med 19. in 23. aprilom se bo v Ljubljani na raznolikih lokacijah zvrstilo preko 30 dogodkov, na katerih bo sodelovalo več kot 70 različnih ustvarjalcev na področju knjige, med njimi tudi gostje iz tujine. To bodo Slovenski dnevi knjige, vseslovenski literarni festival, katerega partnerski kraji so Ljubljana, Celje, Ormož, Lenart, Slovenske Konjice, Maribor, Novo mesto, Krško, Koper, Kranj in Dol pri Hrastniku. Vsebinske poudarke so v Društvu slovenskih pisateljev letos strnili v štiri pojme in pet besed. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Zadnja premiera sezone v Mali Drami so Razglednice Simone Hamer, Grumove nagrajenke.
|
Razglednice ali Strah je od znotraj votel, od zunaj pa ga nič ni, so zadnje delo v repertoarnem nizu te gledališke sezone na odru Male Drame, sezone, ki so jo še pred njenim začetkom predstavili pod skupnim naslovom Utopija; No za oceno, kaj in koliko je bilo resnične utopije – glej ga zlomka, pa saj ta sama po sebi ne more biti resnična – koliko pa česa drugega, je še nekaj časa; Vsaj še kakih deset dni, ko bo na Veliki oder postavljena Bibilja, prvi poskus. Do takrat pa se bomo oprli na morda še ne povsem premišljeno oceno ravnatelja SNG Drama Ljubljana Igorja Samoborja, ki je v uvodu k predstavitvi Razglednic in njene avtorice ter ekipe ustvarjalcev predstave dejal, da je (bila) to sezona z bolj malo utopičnega, bržčas pa z več distopičnega; Ampak če se nanjo, na sezono, namreč, ozremo od zunaj, vidimo eno samo – resničnost. Konec koncev tudi v delu, ki ga je po Samoborjevem naročilu, no, morda je treba reči, povabilu, napisala Simona Hamer, skoraj kristusovih let mlada dramatičarka, ki se je v gledališču uveljavila že z mnogimi deli in opravili; Zelo pogosto, če ne največkrat, kar v kakšni ženski dvojici. Tudi če to statistično ne drži, je pa zelo primerno za utemeljevanje njene – občutek imam, da bolj v filozofskem, teoretskem, kot v zelo praktičnem življenjskem pomenu – feministične in vsekakor ne povsem sufražetske drže. Zdi se, kot da gre za naključje… Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Zmagovalec: Nisem tvoj zamorec; Odmeven Laibachov Dan osvoboditve in Kino popotniki za konec.
|
V sredo se je s projekcijo indijskega filma Kino popotniki končal letošnji Festival dokumentarnega filma, devetnajsti po vrsti. Kdo bi si mislil, da leta 2016, to je leto nastanka filma v režiji Shirley Abraham in Amita Madheshiya, potem ko so kinoprikazovanje prevzeli – in med tem tudi že opešali – multipleksi v trgovskih središčih, še obstajajo, tehnološko zastareli in tehnično komaj vzdržljivi potujoči kinematografi. Težki projektorji na razmahanih kamionih in prikazovanja pod neke vrste cirkuškimi šotori; Preživeli so lahko zaradi indijskih kulturnih posebnosti in gmotnih ter socialnih razlik med velemesti in podeželjem ter zaradi mojstra, ki je znal kadar koli izstružiti in sestaviti rezervne dele ali izdelati kar nov, lažji, mobilni projektor; Vse dokler ni tudi na vas prodrla digitalna tehnologija, računalniki in video projektorji; Po svoje sanjski, nestvaren, po drugi strani pa pretresljiv dokumentarec. Barvit, romantičen in shrljiv hkrati… Povsem pravi za konec takega festivala. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
19.FDF: Trst je (bil) naš. Kina ne damo.
|
Vse v tem prispevku povedano in dokumentirano v programu tega radia lahko tudi vidite; Zakaj ta poudarek, ki je naši publiki in zvestim sledilcem vsekakor znan? Tokrat s posebnim razlogom – obiskali smo namreč začetek, pravzaprav otvoritveno projekcijo devetnajstega, pomislite, že devetnajstega Festivala dokumentarnega filma; Cankarjev dom, ki ga sedanja ekipa FDF-ja tako izborno pripravljala vsa ta leta, nas je za začetek presenetila in navdušila s filmom in poslovenjeno priročno rabo naslova Trst je naš! Ta vzklik ima namreč v našem kolektivnem spominu izjemen pomen, vse od konca druge svetovne vojne in potem tudi od začetka petdesetih let; Mislim, da se je pisalo leto 1953 ter še nekajkrat tudi kasneje, ko smo sprva osvobajali, nato branili slovensko etično ozemlje, končno pa vzpostavljali našo zahodno mejo, mejo z Italijo, določeno z Osimskimi sporazumi; Pa še kak film, igrani celovečerec s prav takim naslovom, smo nedavno tega sestavili pri nas; Ampak, to je le del dolge zgodovine mesta, kjer so predvsem Slovenci, ja, pa tudi drugi narodi z območja nekdanje Jugoslavije in še prej Avstr-Ogrske sooblikovali zgodovino Trsta, mesta v Zalivu. V petih programskih sklopih, od katerih je eden tradicionalno tekmovalni in ki je osredotočen na temo človekovih pravic in še štirih sekcijah, tri od teh združujejo skupni naslovi, kot so Aktualno, Družbeno Kritični; Intimni in Globalni Portreti ter Fokus, Kino Popotniki, se bo skupaj zvrstilo 22 filmov. Vsekakor moremo pričakovati, da je to dober, pretehtan pogled v raznovrstno sodobno svetovno produkcijo dokumentarnega filma. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Narodni muzej Slovenije: Prostozidarstvo na Slovenskem
|
Do sredine maja je v Narodnem muzeju na ogled razstava Skrivnost lože, ki skozi eksponate pripoveduje zgodbo o prostozidarjih, tudi na Slovenskem; Na otvoritvi razstave zadnjega dne februarja sta po uvodnem nagovoru direktorice Narodnega muzeja Slovenije magistre Barbare Ravnik, koncept razstave predstavila njena soavtorja, magister Jože Podpečnik in doktor Matevž Košir. Začetnica prostozidarstva je bila velika loža Anglije na podlagi katere se je gojilo bratstvo med različno mislečimi v obliki tolerance in spoštovanja ter se kot delo s simbolnimi alegorijami razširilo tudi drugam; V osemnajstem stoletju se je z vstopom plemiških družin to bratstvo hitreje širilo, tudi na podlagi razsvetljenskih idej. Tako je 50 let po nastanku velike lože Anglije, prostozidarstvo prišlo tudi v naše kraje. Prostozidarsko aktivnost na slovenskih tleh lahko razdelimo na 3 obdobja. Tako že 50 let po nastanku Velike lože Anglije leta 1717, torej na začetku vladavine Jožefa II., srečamo prve Slovence, ki so člani prostozidarske lože. Nadaljujte z branjem →