Prispevki

Pri Mladinski so prejšnji teden predstavili dve novi zbirki poezij. To so pesmi Mihe Avanza z naslovom Rorschach ter zbirka pesmi že preminule Lučke Jenčič, ki sta jo uredila Nela Malečkar in Peter Kolšek in ima naslov Medena sled. Lučka Jenčič za življenja sicer ni izdala nobene pesniške zbirke, objavila je le nekaj posamičnih pesmi v revijah in na radiu. Pesmi za to zbirko je sicer imela pripravljene, a se je diplomatka Filozofske fakultete leta 2018 poslovila. Nela Malečkar nam je o Lučki Jenčič povedala še, da so jo poznali predvsem kot prevajalko iz nemščine. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Prispevki

Konec januarja je Andrej Kokot, ta čas menda edini protestni pevec pri nas, sredi starega mestnega jedra Ljubljane predstavil svoj novi album Et tu, Brute. Album je izšel decembra 2018, v samozaložbi oz. točneje – založilo ga je njegovo društvo Prava beseda; izšel je torej z zamudo a ob ravno pravem času – pred ali tam okrog državnega praznika – Dneva kulture; Zamuda je nastala zaradi, so zapisali v vabilu na petkov koncert, Andrejevega dolgoletnega kulturnega molka ali kot prav tam (v vabilu, namreč) pravi sam: »Zdaj ni čas za sajenje rožic; Udariti je treba po mizi, dokler jo še imamo pred sabo; In je kaj na njej.«

Petkov koncert, Kantavtorski večer Andreja Kokota, bo na samem robu starega dela Kranja v Stolpu Škrlovec, 22_februarja, ob osmih zvečer. V promocijskih gradivih, priloženih vabilu na ta koncert, so med drugim zapisali tudi, da se je kot glasbenik vspostavil ali če hočete – začel v javnosti pojavljati – na pragu osemdesetih, ko je vznikalo desetletje obetavnih sprememb. Taka je bila in je še vedno tudi njegova glasba, taka so bila in so še kar naprej njegova sporočila; Začel je s Kladvi, nadaljeval kot protestni pevec – kantavtor in vztrajal do začetka drugih karier sredi osemdesetih. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Prispevki

Pretekli teden sta Andrej Blatnik in Aljoša Harlamov predstavila pet novosti Cankarjeve založbe, bolj natančno tri prevode, zbirko kratkih esejev in zbirko novel. Zbirka novel izpod peresa Vinka Möderendorferja, ki nam je tokrat spisa Navodila za srečo, ki se v vseh zgodbah dotika človeških razmerij in ki se vijejo od analitičnih pristopov do travmatičnih izkušenj. Sam pa je o svoji novi zbirki povedal, da so novele nastajala mnogo let, kot je pri taki zbirki v navadi in, da ko jih je imel ne kupu sedem, osem, je ugotovil , da se vse ukvarjajo s srečo, ki je spontano postala skupni imenovalec. Potem je še dve, tri novele napisal s to mislijo in tako je nastala zbirka. S predstavitvijo je nadaljeval Aljoša Harlamov ki je naprej predstavil zbirko esejev Katje Perat z naslovom Naredite Ameriko spet obvladljivo. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Prispevki

Upravni odbor Prešernovega sklada je že zgodaj januarja v dvorani Kinodvora objavil imena dobitnikov Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Poročali smo že, da Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejmeta kostumografka in scenografka Bjanka Adžić Ursulov ter scenarist in režiser Filip Robar Dorin; Nagrade bodo podeljene na četrtkovi slavnostni prireditvi v Cankarjevem domu na predvečer praznika; Na januarski predstavitvi so objavili tudi odločitve šestih komisij po posameznih umetniških področjih – za književnost, za glasbo, za uprizoritvene umetnosti, za avdiovizualno umetnost ter za oblikovaje in arhitekturo. Nagrajence so predstavili posamezni člani Upravnega odbora Prešernovega sklada; Nagrajenci sklada za leto 2019 so pesnik Jure Jakob, zborovska dirigentka Martina Batič, skladatelj Tomaž Svete, gledališka in filmska igralka Maruša Majer, ustvarjalec animiranih filmov Dušan Kastelic ter arhitekta Aljoša Dekleva in Tina Gregorič Dekleva. V nadaljevanju objavljamo drugi del posnetka s predstavitve v Kinodvoru. Predstavitev imen Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada sem za Radio KAOS posnel in pripravil za objavo – Andrej Pengov. V petek, 8. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Prispevki

Sredi drugega tedna v januarju je Upravni odbor Prešernovega sklada objavil imena dobitnikov Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejmeta kostumografka in scenografka Bjanka Adžić Ursulov ter scenarist in režiser Filip Robar Dorin, nagrajenci Prešernovega sklada za leto 2019 pa so pesnik Jure Jakob, zborovska dirigentka Martina Batič, skladatelj Tomaž Svete, gledališka in filmska igralka Maruša Majer, ustvarjalec animiranih filmov Dušan Kastelic ter arhitekta Aljoša Dekleva in Tina Gregorič Dekleva. V prihodnjih dneh – vse do večera pred Dnevom kulture, ko bodo na državni proslavi, ki jo v Cankarjevem domu pripravljata avtor koncepta Martin Srebotnjak in scenarist Metod Pevec, nagrade tudi podeljene, bomo v programu Radia KAOS objavili tudi druge dele posnetka z razglasitve imen nagrajencev, kot so bila predstavljena v Kinodvoru. Tokrat objavljamo torej uvodni in sklepni del dogajanja v Kinodvoru – z uvodnima besedama donedavnega ministra za kulturo Dejana Prešička in predsednika Upravnega odbora Prešernovega sklada Vinka Möderndorferja ter predstavitvi odločitve o obeh glavnih nagrajencih – Bjanki Adžić Ursulov in Filipa Robarja Dorina. Na drugi letošnji četrtek, sem bil kakšno uro ali nekaj več po poldnevu v Kinodvoru Andrej Pengov. Radio KAOS bo, v skladu s 16-letno tradicijo, v petek, 8. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Prispevki

Tudi pri Mladinski so zadnjo tiskovno konferenco v letu 2018 poleg predstavitve knjige Petra Kolška, esejistično-dokumentarnega dela o Cankarju, z naslovom Reci tvoji roki, da jo poljubljam, izkoristili za pogled v prihodnost. Najprej pa o zadnji izdaji leta 2018 pri Mladinski knjigi. Nela Malečkar, urednica knjige Petra Kolška tako sprva ugotavlja, da knjiga temelji na pismih in ne na ženskih literarnih likih. Kolšek seveda potrdi, da gre pri Cankarjevih pismih za taktike zapeljevanja ter poudari to, da se je Cankar tega zavedal in tudi s pridom uporabljal, a kar je najpomembnejše, pravi Kolšek, da je Cankar ostal pisatelj tudi pri pismih. S predstavitvijo programa za leto 2019 pa je nadaljeval Andrej Ilc, ki je uvodno besedo o programu Mladinke knjige založbe predal direktorju, Bojanu Šviglju. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Prispevki

Drugo soboto v januarju je bila na velikem odru SNG Drama Ljubljana premiera drame enega največjih ruskih pisateljev in utemeljitelja sodobne dramatike Antona Pavloviča Čehova. Dva dni pred tem so v Drama Kavarni novinarjem predstavili glavne značilnosti tega, še vedno zelo sodobnega gledališkega dela in nekatere ustvarjalce predstave Ivanov; Igor Samobor, ravnatelj Drame, ki je v Ivanovu nezmotljivo in z njemu lastno uspešno, mnogokrat preskušeno metodo dramske igre oblikoval lik Lebedeva, danes bi mu rekli predsednik sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, je uvodoma predstavil razloge za odločitev, da to delo uvrstijo v repertoar te sezone, katere skupna in središčna točka sta posameznik in njegovo intimno doživljanje sveta; Za popolnejše rezumevanje te programske izbire je predstavil okolje, v katerem se odvije zgodba iz prelomega obdobja v razvoju ruske družbe; O zahtevnosti besedila drame Ivanov je govorila prevajalka in letorica Tatjana Stanič. To dramsko delo so pred tem prevedli že znani in upoštevani mojstri prevajanja iz ruščine, Stanićeva pa se ga je lotila drugače. Želela je preveriti novo prevajalsko izhodišče. Prevajalki in lektorici sta nalogi uspeli sijajno; Tudi sprva bolj opazna, kasneje pa že kar domača, udomačena raba mešanice (tudi v enem samem stavku istega govorca) izbornega govora in slenga, ji je odlično uspela; Režiser Aleksandar Popovski pa je to dramo Čehova doživljal na nov način, povsem drugače kot pred desetletjema, ko se je z njim srečal prvič; Tokrat je besedilo bral s pogledom zazrtim v današnji čas. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Prispevki