Prispevki

Zadnje objave

Monika Bohinec: Azucena je pevsko in karakterno zahtevna vloga; alt in sopran obenem.

Ni povsem jasno, zakaj se je Verdi odločil, da bo Trubadurja, ki ga ta četrtek premierno uprizarjajo na odru ljubljanske opere, vendarle naslovil, kot je vztrajal prvi libretist Salvadore Cammarano, oba pa sta se oprla na dramo španskega dramatika Antonia Garcíe Gutiérreza El trovador; Morda prav zaradi bojazni, da bi z naslovom Azucena, kar v prevodu pomeni Bela lilija ali morda celo z La Zingara, Ciganka, preveč načel princip junaštva, katerega protagonisti so moški, ki se na Iberskem polotoku v začetku 15.stoletja vojskujejo v državljanski vojni, kamor je umeščena ta zgodba; Lik trubadurja si pri nas sicer predstavljamo predvsem kot pevca, poeta, vasovalca, godca in zabavljača, le poredko ali nikdar pa kot rokovnjača ali celo graščaka, kar sta tudi mogoča sopomena te besede. Čeravno je v tej zgodbi prav grof Luna tisti, ki kot tekmec Manrica tudi dvori, brenka na čustva lepe Leonore. Opera Trubadur je sicer ena največjih mojstrovin Giuseppeja Verdija; od prve uprizoritve v rimskem Teatro Apollo, januarja 1853 pa do danes, je to delo, postavljeno v štiri dejanja, pogosto izvajano na vseh odrih Sveta in seveda tudi v Ljubljani; Ljubljansko občinstvo ga je imelo priložnost prvič videti in slišati v Stanovskem gledališču 17_aprila 1860, ko so ga uprizorili italijanski potujoči glasbeniki, 35 let potem pa so ga, prvič v slovenski režiji, uprizorili pod vodstvom Josipa Nollija; pisalo se je leto 1895, 18_januar. To glasbeno umetnino,, orkestru bo tokrat dirigiral Roberto Gianola, poznavalci pogosto imenujejo operna poslastica, saj je eno najslavnejših del velikega Verdija; Na odru SNG Opera in balet Ljubljana bo zaživela v inscenaciji mlade a na različnih – gledaliških in glasbenih – odrih že uveljavljene režiserske Yulie Roschina. Na novinarski konferenci, kjer so ustvarjalci predstavili novo ljubljansko uprizoritev in kjer smo posneli tudi nekaj v tem prispevku objavljenih video sekvenc, je režiserka osvetlila pogled na zgodbo, kakor jo po njeni interpretaciji vidi Azucena. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Knjige iz Mladinske za najmlajše bralce

Včeraj se je zaključil sejem otroških knjig v Bologni zato je tu pregled knjižne bere za otroke, predstavljene V Mladinski knjigi kakšen teden dni pred sejmom, kjer so nam predstavili pet novih izidov pod taktirko Irene Matko Lukan. Najprej se bomo pomudili pri Maksu, knjigi Mateje Gomboc. V preteklosti že nagrajena z nagrado Desetnica, je profesorica slovenščine in italijanščine originalno zgodbe o Maksu objavljala v reviji Cicido. Za izdajo pri Mladinski knjigi so jih opremili z ilustracijami Marjana Mančka. Na vprašanje, kje je črpala idejo za knjigo je avtorica povedala, da sicer Max rahlo spominja na njenega vnuka, sicer z velikimi distinkcijami in veliko priložene domišljije. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Cankarjeva založba in Frankfurtski knjižni sejem

Nekaj ur pred začetkom knjižnega sejma v Bologni, objavljamo pogovor z glavnim urednikom Cankarjeve založbe, ki je bil izveden po predstavitvi planov Cankarjeve za leto 23. Z Aljošo Harlamovim sem se pogovarjala tako o planih založbe za letos kot tudi o pričakovanjih od najpomembnejšega sejma za Slovenijo letos, torej o tistega v Frankfurtu.  Urednik je o planih povedal:

»Predvsem se mi zdi, to kar je Andrej Blatnik na predstavitvi povedal, krepimo izvirno literaturo. Jaz mislim, da je to tudi nekaj, eno poslanstvo založbe, pa tudi en zanimiv trend, ki ga opažamo že ves čas, zadnja leta. Skratka to, da se seveda slovenske knjige, da se najbolj zadnja leta prodajajo, da je največ zanimanja za izvirne naslove in tudi mi skušamo temu nekako slediti, ne samo tako, da pridobivamo rokopise, tako kot prejšnja leta, recimo, ampak skušamo tudi sami nagovorit avtorje k temu, da neke zanimive teme, ki jih mi prepoznamo kot zanimive, avtorje, ki jih prepoznamo za zanimive, nagovorimo k temu da napišejo knjigo. In jaz mislim, da se to kaže letos v našem programu, kjer je res, mislim da, zdaj pa po šestih letih največ izvirnih ali pa tudi del, ki so  povezana s slovenskim prostorom, pa niso čisto izvirna. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Priročniki Cankarjeve založbe 2023

V izvirno slovensko literaturo seveda sodijo tudi izvirne slovenske kuharice, ki so tako dobre, da jih zagotovo ne bi pustili komu drugemu v varstvo. Saj veste, dobre kuharice je težko najti, če jo pa že imaš, je seveda ne vrneš. Tako smo za zaključek predstavitve programa Cankarjeve med kolegi cedili sline, saj nam je Nina Žitko predstavila, pravijo da vsem že znano, ampak ne prav zares naštudirano kuharico ….. kaj boljšega kot izrabiti recept in samemu sebi zagotoviti pravo jed iz buče. Verjetno lahko rečemo, da dokler bo zanimanje tako visoko za stvari, ki vam in nam ne gredo, toliko časa bodo slovenske kuharice s svojimi načrti, kako pripraviti odlično jed, kreirale naš vsakdan. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Cankarjeva založba v letu 2023

V novem letu smo znova pripravili drzen, raznolik in odličen program, namenjen prav takim [ki se preko knjig vračajo k sebi] bralcem. Okrepili bomo izvirno književnost, književnost slovenskih avtoric in avtorjev, med katerimi je kar nekaj teh, ki se k nam vračajo z novo knjigo, a tudi tistih, ki jim bomo vrata k bralcem odprli prvič. Tako je  glavni urednik Cankarjeve založbe Aljoša Harlamov pospremi knjižni program v letu 2023, in v izjavi dodal:

»Predvsem se mi zdi, to kar je Andrej Blatnik na predstavitvi povedal, krepimo izvirno literaturo. Jaz mislim, da je to tudi nekaj, eno poslanstvo založbe, pa tudi en zanimiv trend, ki ga opažamo že ves čas, zadnja leta. Skratka to, da se seveda slovenske, da se najbolj zadnja leta prodajajo, da je zanimanje za izvirne naslove in tudi mi skušamo temu nekako slediti, ne samo tako, da pridobivamo rokopise, tako kot prejšnja leta, recimo, ampak skušamo tudi sami nagovorit avtorje k temu, da neke zanimive teme, ki jih mi prepoznamo kot zanimive, avtorje, ki jih prepoznamo za zanimive, nagovorimo k temu da napišejo knjigo. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: ,

Leposlovje Mladinske knjige Založbe v letu 2023

Pred dobrim tednom so pri Mladinski knjigi Založbi predstavili program, ki so si ga zastavili v letošnjem letu. Andrej Ilc je predstavil obsežen seznam leposlovnih del, ki jih nameravajo izdati letos, Urška Kaloper pa predvideno izdajo priročnikov; Ker so to plani največje založbe v državi, je nabor predvidenih izdaj obsežen; Zato bomo nekaj več spregovorili le o leposlovnih delih in zbirkah, katerim so letos dodali še eno, in to je zbirka Na kratko. Vsa ostala dela sodijo v doslej že znane uredniške klasifikacije; vsekakor pa moramo omeniti, da letos pri Mladinski knjigi založbi »Prvi v Sloveniji objavljajo digitalne vsebine v aplikaciji Mladinska knjiga PLUS«, kjer e-knjigam in zvočnicam dodajajo tudi nove digitalne formate, razumeti je, da predvsem s tistimi izdajami, ki sodijo med učbenike. Z letošnjim letom se lahko pohvalijo s 70-letnico legendarne zbirke Čebelica, ter jubilejno antologijo ilustratorke in avtorice Jelke Godec Schmidt, medtem, ko je Sinji Galeb odplul v osmo desetletje, pove v nagovoru k Programu izdaj za leto 2023 glavna urednica MKZ Alenka Kepic Mohar. V uvodu k programu, pri MKZ vsakič na hitro še povzamejo dosežke sodelavcev v preteklem letu. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Richardu III. je (bil) prestol prevelik, Shakespearu premajhen, Cavazzi pravšnji (po meri)

V MGL so leto 2022 končali s silvestrsko uprizoritvijo Shakespeara, ki ga je Steven Berkoff, angleški igralec, dramatik, scenarist in režiser ob premierni uprizoritvi pred 25-imi leti naslovil Shakespeare’s Villains, Tresočegakopja zlobneži, kar je nespodoben poskus prevoda naslova besedila, ki ga je uporabil Sebastian Cavazza kot dramatsko predlogo; Korektno in z razlogom jo je preimenoval kar v Shakespeare. Gre za monodramski projekt z brezkompromisnim odrskim nastopom, ki so ga v času gledališke slave takrat 61, danes pa 85-letnega Stevena Berkoffa, poimenovali »gledališče v fris«. Umetnik z izjemno raznoterimi in odmevnimi odrskimi, filmskim, ja tudi v Bondu – in televizijskimi izkušnjami – se je Shakespearovih stvaritev v Zlobnežih lotil na promocijski, pedagoški, komični ter dramatsko, se reče socialno, spolno šovinistično, seksualno in tudi športno ali celo na rumeno komentatorski način. Berkoff je uporabil (nekatere) popularnejše Shakespearove like zlobcev, kot jih – za našo in MGLjevo rabo – imenuje in tudi po svoje izbira in nabere Sebastian Cavazza, ki vse to prestavi v naše razmere; 500 in več let po – v pravem keltskem pomenu – bardu Villiamu, (v stoletjih, ne v letih merjenim) Trubarjevim in Gallusovim sodobnikom v Britaniji vplete delčke slovenske gledališke izkušnje in sijajno interpretira znamenite monologe njegovih (anti)junakov. Pri tem se je oprl na lastne izkušnje s Shakespearovimi deli in se je v nekem trenutku postavi ob bok tudi slovenski gledališki ikoni – Stanetu Severju. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: