V ponedeljek se je odvilo prvo dejanje razstave Frankfurt po Frankfurtu 2019. Razstava letos predstavlja skoraj 7000 najboljših tujih knjig preteklega leta z različnih strokovnih področij. Največ razstavljenih priročnikov bo s področja kulinarike, turistike, osebne rasti in duhovnosti, zdravja in športa svetovno znanih založnikov. Zastopane bodo vse največje svetovne založbe in založbe najpomembnejših univerz ter inštitutov. Tudi za vse, ki jih zanima umetnost, bo izbira velika. Nadaljujte z branjem →
Prispevki
Zadnje objave
Lifferanje, zapisano z majuskulo (predlog za SSKJ?).
|
Sredi tedna so prireditelji 30_mednarodnega filmskega festivala Ljubljana, ki ga tudi nepoučeni in do filma kot umetniškega dosežka zadržani poznajo zgolj in samo še z angleško kratico Liffe, novinarjem in strokovni javnosti predstavili prvi dve nadaljevanki iz niza šestih s skupnim naslovom Jezero. Če je to bila napoved kakovosti programskega nabora letošnjega jubiljenega festivala, potem bo dvanajst dni, kolikor jih prešetejemo med sredo, trinajstega in nedeljo, štiriindvajsetega novembra, premalo; Če se še tako dobro organizirate, vseh sto in nekaj filmov v tem času pač ni mogoče videti; Ob tem nam je ven in ven bežala misel na nedavno končani luxsemburški Filmski festival Srednje in Vzhodne Evrope, kjer so v osemnajstih dneh predvajali pol manj filmov, tudi v več krajih in kinodvoranah okrog prestolnice in tudi tam sredi glavnega mesta, seveda. Za tak organizacijski pristop imajo seveda svoje razloge, ki smo jih predstavili v eni od naših oddaj iz niza A poropos: Slovenska umetnost prek meja, kajti tam, v Luxemburgu, je našo filmsko produkcijo ali koprodukcije zastopalo kar šest filmov. in tudi o koprodukcijah in slovenskih deležih v njih govori tudi ta oddaja; še posebej pri filmih, ki jih bo moč videti na letošnjem Liffu. Zato, da
bi zvedeli kaj več, morda tudi kaj, kar v zadnjih desetih dneh od prve
novinarske konference v klubu Cankarjevega doma morda še ni bilo izrečeno, smo v
studio Radia KAOS povabili programskega direktorja Liffa Simona Popka.
Letos bo torej že trideseti Liffe; to še ni petdeseti, vendar tudi že 30 jih je veliko, v primerjavi z marsikaterim evropskim, je to kar ugledna številka, sploh, ker smo (so) v pričakovanju milijontega obiskovalca. Sto
(100 – in več filmov) je razvrščenih v deset programskih sklopov (sekcij), med
katerimi so Perspektive, uradna tekmovalna, v kateri se mladi režiserji
potegujejo za nagrado Telekoma Slovenija vodomec, o kateri odloča mednarodna
žirija.
Vendar to ni edina Liffova
nagrada; Nagrada občinstva zmaj gre najbolje ocenjenemu filmu, ki še nima
distribucijske licence za Slovenijo; potem pa so tu še Nagrada FIPRESCI, o
kateri odloča mednarodna žirija svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev,
Nagrada za najboljši kratki film in Nagrada mladinske žirije Kinotrip Nagrada
Art kino mreže Slovenije. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Nove knjige v zbirkah Odisej in Sinji galeb
|
Naslednji teden se začne 33. sejem Frankfurt po Frankfurtu, knjižni
sejem, namenjen predstavitvi tujih knjig v Sloveniji, ki se navadno zgodi
približno mesec dni po sejmu v Frankfurtu, največjem svetovnem knjižnem
velesejmu na svetu. Preden so pred mescem dni uredniki Mladinske knjige Zložbe
odhiteli po zalogo duhovne hrane, smo nekatere še lahko ujeli na konferenci,
kjer so predstavili nove pridobitve zbirk Odisej in Sinji galeb. Najprej so predstavili knjigo zgodovinske romanopiske Rute
Sepetys z naslovom V morju zrnce soli, ki so jo uvrstili v zbirko Odisej. Prevedla jo je Ana Ugrinović, knjiga pa govori o vojni zgodbi, kjer so v
ospredju mladi, ki so mogoče pogosto v vojnih zgodbah zanemarjen vidik. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Tristo zajcev za stoto obletnico rojstva Milka Matičetovega
|
Nekaj tednov nazaj je v prostorih Mladinske knjige založbe Anja Štefan pričela tiskovno konferenco
na kateri so predstavili obsežno knjigo Tristo zajcev in tako obeležili nedavno
stoletnico rojstva Milka Matičetovega. Knjiga predstavlja 44 ilustriranih
pripovedi iz zapuščine akademika in doktorja, čigar predmet raziskovanja so
bile avtohtone slovenske pripovedke in ki jih ob priložnosti ponovno obuja Anja
Štefan. Glede na to, da je gradivo kar obsežno, je risbe za slikanico prispevalo
več ilustratorjev, ki so bili tudi prisotni na tiskovni konferenci, razen Ančke
Gošnik Godec, kje bila prisotna z mislimi, kot so navzoči povedali. Svojo delo
so tako predstavili Zvonko Čoh, Jelka Godec Schmidt in Ana Zavadlav. Jelka
Godec Schmidt je z nami delila zgodbo, ki si jo je še posebej zapomnila zaradi
njene krutosti in kako jo je naslikala
ter tudi razmišljanja v smeri, da je to v bistvu gradivo za Zvoka Čoha,
ki pa je kasneje tudi sam priznal, da najraje riše nenavadna, čudaške stvari. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Urša Menart z »Luzerko« osvaja evropsko filmsko publiko in festivale.
|
Sredi oktobra nas je med
pripravami na eno od jesenskih oddaj A propos: Slovenska umetnost prek meja v
studiu obiskala Urša Menart, filmska režiserka, ki je na lanskem Festivalu slovenskega
filma v Portorožu s filmom Ne bom več luzerka osvojila glavno nagrado – vesno
za najboljši celovečerni film. Z njo smo se pogovarjali dan pred prvo
projekcijo tega filma na 12. festivalu filma Centralne in Vzhodne Evrope v
Luxemburgu, tudi CinEast imenovanega. Ta festival, na katerem so
bili dobro zastopani tudi slovenski filmski ustvarjalci, je obiskala tudi ekipa
te naše oddaje, ki bo na sporedu v prihodnjih dneh. Tokrat objavljamo dele
omenjenega pogovora v približni dolžini polovice posnetega, vse drugo, tudi s
kakšnim ponovljenim delom pa smo prihranili za oddajo, v kateri bosta ob Urši
Menrat sodelovala še Marina Seliškar, sodelavka festivala in neke vrste
soselektorica nabora slovenskih filmov ter programski direktor Hynek Dedecius. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Novo pri Mladinski knjigi: Cona, Normalni ljudje, Babilon in Ministrstvo za najvišjo srečo
|
Včeraj so pri Mladinski knjigi Založbi predstavili štiri
prevode svetovnih uspešnic, ki so izšli v zbirkah Roman in Kapučino. Tiskovno
konferenco sta vodila urednika Andrej Ilc in Darja Marinšek. Začetek tiskovne
je pripadel Ilcu, ki je predstavil dobitnika Goncourtove nagrade v prevodu
Suzane Koncut, roman Cona avtorja Mathiasa Enard-a. Ilc je za uvod naredil neko
primerjavo med Handkejem in Enardom oziroma primerjal njun življenjski nazor,
medtem, ko je Koncut povedala več o vsebini. Nadaljevali so z Normalnimi ljudmi, knjigo Sally Rooney,
pisateljice, ki je pobrala že večino pomembnejših književnih nagrad. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Čarobna piščal po 36 letih znova na odru ljubljanske Opere
|
Drugi četrtek v oktobru je pravi večer, da si v ljubljanski Operi po šestintridesetih letih lahko znova ogledate premierno uprizoritev Mozartovega dela Čarobna piščal. Dolgo zgodovino uprizoritev te opere v dveh dejanjih je na tiskovni konferenci tri dni pred premiero v uvodnem povzetku obnovil umetniški vodja Opere Branko Robinšak; Povedal je, da so intervali uprizoritev Čarobne piščali v SNG Opera in Balet Ljubljana, pravzaprav razpotegnjeni v razmeroma velike časovne razdalje; Prva uprizoritev tega dela na ljubljanskem operne odru sega v davno leto 1927 – takrat z 11 ponovitvami. Naslednja izvedba je bila šele leta 1945, kjer je v famozni uprizoritvi nastopalo mnogo znanih imen opere na slovenskem. Od 1945 do 1983, ki je bila zadnja pred današnjo, je aktualnemu umetniškemu vodji zelo blizu, saj je bil eden od nastopajočih. O uprizoritvi pa je povedal, da je odločitev o ponovni postavitvi sprejelo prejšnje vodstvo ter da je on kot umetniški vodja ta projekt prevzel z nekaterimi spremembami v zasedbah, ki sta jih izbrala skupaj s maestrom Kyzlinkom, še doda Robinšak in poudari, da so se tokrat odločili za izvedbo v originalu, torej v nemščini. Nadaljujte z branjem →