Radio Kričač

Zadnje objave

Pretok kapitala v je EU zagotovljen, socialnih pravic (še?) ne.

V tretjem delu ob-prvomajskega druženja s predsednico Sindikata Mladi plus smo se pogovarjali zvečine o mednarodnih dimenzijah sindikalnega povezavovanja in o pripravah na volitve v evropski parlament; Porast ekstremizma, tudi politične desnice, katere člani so zagotovo tudi sindikalni pripadniki, je zelo nevarno stanje v družbi, zato je toliko pomembnejše, kako prepričljiv in uspešen je sindikat v boju za delavske pravice. Ali so aktualne evropske volitve razlog, da bi se človek včlanil v – recimo Sindikat Mladi plus ali kateri koli sindikat? Vsekakor je ključno, da se ljudje udeležijo tudi teh volitev, pravi Jarčeva; Zakaj sploh v sindikat; Zato, ker zagotavlja vse tiste delavske pravice, ki jih posameznik ne bi mogel imeti; ne smemo pozabiti, kaj vse so sindikati uspeli izboriti v preteklosti. Kaj že? Bo treba prisluhnit, če ste te dosežke morda spregledali… Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Dana Valič: Odločitev za OF in upor je dozorela hipoma

Tovarišico Dano Valič, dekliško Klanjšček, rojeno v Ljubljani, smo s kamero in mikrofonom Radia KRIČAČ obiskali pred dvemi leti. Njena starša sta se po razpadu Avstro-Ogrske pred fašizmom s Primorske umaknila v Ljubljano, ko se je tudi zaradi izkušenj njenih rojakov s poitaljančevanjem odločila za študij slavistike na višji pedagoški šoli. Slovenščino je poučevala sprva na moščanski gimnaziji, kasneje po osvoboditvi pa na osnovni šoli Ketteja in Murna na Kodeljevem. Družina je bil vseskozi do konca predana slovenstvu in boju zoper socialne in narodnostne krivice. Njen zdaj žal že pokojni soprog je bil znameniti dramski igralec in član Partizanskega gledališča Aleksander Valič. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Samozaposleni in prekarci – zaposleni a docela neenakopravni.

Spoštovani! To je Radio Kričač – v času, ko praznujemo narodov uporni , dodal bi, da na nek poseben način tudi odporni – značaj in ko slavimo delo. Kako ne nacadno: pravica do imetja, lastnine, praznika ne potrebuje. Da bi tudi ta ustavna kategorija dobila svoj praznik…, ja kaj takega še nikomur od od politikov in oblastnikov ni padlo na pamet. Zakaj že, ne? Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Zoran Janković, ob 1. maju na Rožniku: Delu čast in oblast!

Praznik dela, Prvi maj, je vsekakor zelo povezan s socialdemokratskim in socialističnim delavskim gibanjem. Vzniknil je iz boja za boljše socialne in ekonomske, še najbolj pa zelo konkretne in splošne delovne pogoje ter za soodločanje pri političnem in gospodarskem razvoju. Delavstvo je bilo že konec 19_stoletja, po dogodkih v Chicagu pa sploh, močno mednarodno povezano in solidarno; Ta povezanost je omogočila, da se je kot gibanje in družbeni pojav, pojem, razvilo v simbol sodobne, z industrijskim delom zaznamovane družbe; Leta 1890 so ga prvič praznovali, danes je del tradicije; Na Slovenskem so prvomajske manifestacije leta 1890 potekale v Ljubljani, Mariboru, Zasavju, okolici Celja in Štorah, devet let kasneje tudi v rudarski Idriji. Ko se je Tobačna tovarna iz stare Cukrarne na Poljanskem nasipu preselila na začetek Viča, primestne vasi, takratnega mestnega obrobja, ki je danes jugo-zahodni rob mestnega središča in ko so po letu 1908 na Brdu zrasle prve opekarne, so se na Vič in Šiško množičneje začeli naseljevati delavci od vsepovsod, s Primorske in drugih slovenskih območij ter iz tujine, celo s Češke; Takrat je kljub nenehnim grožnjam obasti, aretacijam, pretepanjem in preganjanjem, ovaduškim zalezovanjem in nadlegovanjem, prvega maja Rožnik postal tradicionalno zbirališče ljubljanskega delavstva, ki se je sicer prvič, kot že zapisano, na tem mestnem griču zbralo že 1890_leta, samo štiri leta po znamenitih krvavih demonstracijah v Chicagu. Taktat je klerikalni časopis Slovenec grozil in pozival, naj se delavci zaradi nevarnosti, da bo šlo vse po poteh, kot jih je začrtala francoska revolucija, ne udeležijo tega zborovanja; Kljub temu se je na Rožniku zbralo več sto delavk in delavcev. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Delavsko-glasbene zgodbe Sindikata Mladi plus – edicija 2019 (3. del)

Na Sindikatu Mladi plus, sindikatu študentov, dijakov in mladih brezposelnih ter mladih prekarnih delavk in delavcev, poslušamo muziko (in jo delimo na naših družbenih omrežjih). Pozorni smo na zanimive glasbeno-delavske zgodbe z vsega sveta, relevantne komade z zanimivim zgodovinskim ozadjem in pomembnim družbenim, političnim in ekonomskim kontekstom in na sploh na družbenokritično muziko, ki je vsaj približno povezana s tem, kar počnemo oziroma predstavljamo. Za Radio Kričač smo že tretjo leto zapored zasnovali oddajo z izborom naših glasbeno-delavskih zgodb. Čas, v katerem živimo je, tako kot prejšnja leta, izjemno resen, zato tudi zahteva neposredno, kritično, subverzivno, staro in novo, glasno in bolj počasno muziko, ki nam pomaga razumeti svet, v katerem živimo. Tokratni glasbeni izbor smo zasnovali v obliki več tematskih glasbenih poglavij, v katerih smo najprej zajeli nekatere starejše klasike, delavske pesmi ipd., ki nam pripovedujejo o pomembnih delavskih, kulturnih, socialnih, družbenih in drugih emancipatornih bojih. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Sindikat Mladi plus: Odločen ne prekarnemu delu!

Sindikat Mladi plus, sindikat študentov, dijakov in mladih brezposelnih ter mladih prekarnih delavk in delavcev, želi vsem prijetno praznovanje praznika dela, prvega in drugega maja, so zapisali v svoji izjavi, neke vrste poslanici, ki so jo medijem posredovali na predvečer pred prvega maja; Prav je, da se ob tej priložnosti spomnimo na vse pomembne delavske in socialne pravice, jih praznujemo ter se ob tem zavemo pomena boja, ki je še danes potreben za omogočanje in ohranjanje teh pravic, so med drugim zapisal v uvodu izjave ob prazniku dela. Mi pa smo, še pred praznikom, preden je odpotovala na – nekdaj bi temu rekli – gastarbajtersko delo v Italijo, gostujoče delo v mednarodni organizaciji – pred kamero in mikrofon Radia KAOS, ki pripravlja program Radia KRIČAČ povabili Teo Jarc, predsednico madih sindikalistov v plusu; No, ta »plus« iz njihovega imena, naziva, smo malce zlorabili, vendar se je naših vprašanj lotila z resnimi in upoštevanja vrednimi odgovori, saj mladi delavci, če že imajo delo, sodijo med najbolj zlorabljane, izkoriščane pripadnike slovenske delavske množice, tudi v luči skupnosti evropskih narodov. Posebej za Radio KRIČAČ smo se pogovarjali kar trikrat, točneje – v treh delih. Danes, na prvega maja dan, objavljamo prvega. Pogovor s Teo Jarc, predsednico Sindikata Mladi plus sta za program Radia KRIČAČ pripravila in realizirala Andrej Pengov in Urška Pengov Bitenc. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Boj za delavske pravice, dosežene v prejšnjem in spregledane v tem stoletju, se nadaljuje!

Sanja Leban Trojar, izvršna sekretarka ZSSS za izobraževanje in odnose z javnostmi, nam je poslala Sporočilo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije pred prvim (in drugim) majem; Objavljamo ga v skrajašani obliki in kot napoved intervjuja s predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič. Tako so (med drugim) zapisali v sporočilu: Prvi maj praznujemo v spomin na krvave proteste leta 1886 v Chicagu, ko so delavci kot svojo osrednjo zahtevo pri protestih postavili 8 urni delovnik; Ob koncu 19_stoletja je povprečni delavec v proizvodnji delal sto ur tedensko, kar je pomenil 14 ali celo 16 ur dela dnevno in sedem dni na teden; to je bilo nekaj povsem običajnega; Zahteve po skrajšanju celodnevnega dela so se artikulirale že ob začetku 19_stoletja, ko je Britanec Robert Owen zahteval osemurni delovnik pod geslom “osem ur dela, osem ure rekreacije in osem ur počitka”; Njegove zahteve so se prvič deloma uresničile trideset let kasneje; V Sloveniji je bil delovni čas prvič omejen leta 1885 – na enajst ur dnevno, 8 urni delovnik pa je bil uveden 1918. Kot splošni standard je bil 40-urni delovni teden uveljavljen leta 1935 z odločitvijo Mednarodne organizacije dela, na Kitajskem pa so ga sprejeli pred komaj dvajsetimi leti; Večina držav ima danes še vedno uzakonjen 40-urni delovni teden, Danci in Francozi pa imajo 37 oziroma 35 urnega. Delovni čas danes še vedno ni povsem urejena kategorija, 8 urni delovnik za marsikaterega delavca predstavlja zgolj črko na papirju. Anketa o delovnem času, ki jo nedavno izvedli na ZSSS, je pokazala, da delovni čas znova predstavlja enega od glavnih problemov delavcev; Pojavljajo se številne kršitve – predvsem v storitvenih dejavnostih – gostinstvu, gradbeništvu, trgovini… Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: