Radio Kričač

Zadnje objave

Delavsko-glasbene zgodbe Sindikata Mladi plus – edicija 2019 (3. del)

Na Sindikatu Mladi plus, sindikatu študentov, dijakov in mladih brezposelnih ter mladih prekarnih delavk in delavcev, poslušamo muziko (in jo delimo na naših družbenih omrežjih). Pozorni smo na zanimive glasbeno-delavske zgodbe z vsega sveta, relevantne komade z zanimivim zgodovinskim ozadjem in pomembnim družbenim, političnim in ekonomskim kontekstom in na sploh na družbenokritično muziko, ki je vsaj približno povezana s tem, kar počnemo oziroma predstavljamo. Za Radio Kričač smo že tretjo leto zapored zasnovali oddajo z izborom naših glasbeno-delavskih zgodb. Čas, v katerem živimo je, tako kot prejšnja leta, izjemno resen, zato tudi zahteva neposredno, kritično, subverzivno, staro in novo, glasno in bolj počasno muziko, ki nam pomaga razumeti svet, v katerem živimo. Tokratni glasbeni izbor smo zasnovali v obliki več tematskih glasbenih poglavij, v katerih smo najprej zajeli nekatere starejše klasike, delavske pesmi ipd., ki nam pripovedujejo o pomembnih delavskih, kulturnih, socialnih, družbenih in drugih emancipatornih bojih. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Sindikat Mladi plus: Odločen ne prekarnemu delu!

Sindikat Mladi plus, sindikat študentov, dijakov in mladih brezposelnih ter mladih prekarnih delavk in delavcev, želi vsem prijetno praznovanje praznika dela, prvega in drugega maja, so zapisali v svoji izjavi, neke vrste poslanici, ki so jo medijem posredovali na predvečer pred prvega maja; Prav je, da se ob tej priložnosti spomnimo na vse pomembne delavske in socialne pravice, jih praznujemo ter se ob tem zavemo pomena boja, ki je še danes potreben za omogočanje in ohranjanje teh pravic, so med drugim zapisal v uvodu izjave ob prazniku dela. Mi pa smo, še pred praznikom, preden je odpotovala na – nekdaj bi temu rekli – gastarbajtersko delo v Italijo, gostujoče delo v mednarodni organizaciji – pred kamero in mikrofon Radia KAOS, ki pripravlja program Radia KRIČAČ povabili Teo Jarc, predsednico madih sindikalistov v plusu; No, ta »plus« iz njihovega imena, naziva, smo malce zlorabili, vendar se je naših vprašanj lotila z resnimi in upoštevanja vrednimi odgovori, saj mladi delavci, če že imajo delo, sodijo med najbolj zlorabljane, izkoriščane pripadnike slovenske delavske množice, tudi v luči skupnosti evropskih narodov. Posebej za Radio KRIČAČ smo se pogovarjali kar trikrat, točneje – v treh delih. Danes, na prvega maja dan, objavljamo prvega. Pogovor s Teo Jarc, predsednico Sindikata Mladi plus sta za program Radia KRIČAČ pripravila in realizirala Andrej Pengov in Urška Pengov Bitenc. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Boj za delavske pravice, dosežene v prejšnjem in spregledane v tem stoletju, se nadaljuje!

Sanja Leban Trojar, izvršna sekretarka ZSSS za izobraževanje in odnose z javnostmi, nam je poslala Sporočilo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije pred prvim (in drugim) majem; Objavljamo ga v skrajašani obliki in kot napoved intervjuja s predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič. Tako so (med drugim) zapisali v sporočilu: Prvi maj praznujemo v spomin na krvave proteste leta 1886 v Chicagu, ko so delavci kot svojo osrednjo zahtevo pri protestih postavili 8 urni delovnik; Ob koncu 19_stoletja je povprečni delavec v proizvodnji delal sto ur tedensko, kar je pomenil 14 ali celo 16 ur dela dnevno in sedem dni na teden; to je bilo nekaj povsem običajnega; Zahteve po skrajšanju celodnevnega dela so se artikulirale že ob začetku 19_stoletja, ko je Britanec Robert Owen zahteval osemurni delovnik pod geslom “osem ur dela, osem ure rekreacije in osem ur počitka”; Njegove zahteve so se prvič deloma uresničile trideset let kasneje; V Sloveniji je bil delovni čas prvič omejen leta 1885 – na enajst ur dnevno, 8 urni delovnik pa je bil uveden 1918. Kot splošni standard je bil 40-urni delovni teden uveljavljen leta 1935 z odločitvijo Mednarodne organizacije dela, na Kitajskem pa so ga sprejeli pred komaj dvajsetimi leti; Večina držav ima danes še vedno uzakonjen 40-urni delovni teden, Danci in Francozi pa imajo 37 oziroma 35 urnega. Delovni čas danes še vedno ni povsem urejena kategorija, 8 urni delovnik za marsikaterega delavca predstavlja zgolj črko na papirju. Anketa o delovnem času, ki jo nedavno izvedli na ZSSS, je pokazala, da delovni čas znova predstavlja enega od glavnih problemov delavcev; Pojavljajo se številne kršitve – predvsem v storitvenih dejavnostih – gostinstvu, gradbeništvu, trgovini… Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Delavsko-glasbene zgodbe Sindikata Mladi plus – edicija 2019 (2. del)

Na Sindikatu Mladi plus, sindikatu študentov, dijakov in mladih brezposelnih ter mladih prekarnih delavk in delavcev, poslušamo muziko (in jo delimo na naših družbenih omrežjih). Pozorni smo na zanimive glasbeno-delavske zgodbe z vsega sveta, relevantne komade z zanimivim zgodovinskim ozadjem in pomembnim družbenim, političnim in ekonomskim kontekstom in na sploh na družbenokritično muziko, ki je vsaj približno povezana s tem, kar počnemo oziroma predstavljamo. Za Radio Kričač smo že tretjo leto zapored zasnovali oddajo z izborom naših glasbeno-delavskih zgodb. Čas, v katerem živimo je, tako kot prejšnja leta, izjemno resen, zato tudi zahteva neposredno, kritično, subverzivno, staro in novo, glasno in bolj počasno muziko, ki nam pomaga razumeti svet, v katerem živimo. Tokratni glasbeni izbor smo zasnovali v obliki več tematskih glasbenih poglavij, v katerih smo najprej zajeli nekatere starejše klasike, delavske pesmi ipd., ki nam pripovedujejo o pomembnih delavskih, kulturnih, socialnih, družbenih in drugih emancipatornih bojih. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Knjige so ga spremljale tudi v partizanih – vse do predzadnje sobote v marcu: Slavko Krušnik

To je Radio KRIČAČ, ki ga v teh dneh – od Dneva upora proti okupatorju do dneva osvoboditve Ljubljane in Dneva Evrope – pripravljamo v uredništvu Radia KAOS. Takrat še ne 93-letnega Slavka Krušnika sva z Marjanom Rogljem v eni od najbolj zahodno postavljenih stolpnic na Bratovževi ploščadi za Bežigradom obiskala natančno pred dvemi leti; Umrl je predzadnjo soboto v letošnjem marcu, pokopali pa so ga na ljubljanskih Žalah prvega aprila, pred mesecem dni, torej; Če bi le še (z)mogel, bi najbrž tudi iz svojega odhoda, iz smrti, za katero je vedno govoril, da ni nič drugega kot del življenja, napravil prvoaprilsko šalo. Pogovor je bil del takratnega programa Radia KRIČAČ; Kot smo ga posneli takrat, ga objavljamo tudi tokrat; V življenjski zgodbi tega skromnega Trnovčana, zadnja desetletja je živel za Bežigradom, je rdeča nit ogorčenje in takojšnja opredelitev zoper okupacijo fašističnih in nacističnih sil, podprta z neomajnim ponosom in občudovanjem izjemne organiziranosti OF in osvobodilnega gibanja, ki se je manifstirala tudi v partizanskem tisku in sijajno organiziranih ilegalnih in partizanskih tiskarnah. Tiskarstvo, knjigotisk in predvsem knjige so ostale njegova življenjska opredelitev tudi potem, ko se je upokojil. Tudi spomine, tiste iz vojne, ilegaleganega in partizanskega tiskarskega življenja pa tudi iz svobode, one prve, skupne, jugoslovanske in te novejše iz obdobja državne samostojnosti in spremembe politične ureditve, je znal na izjemno privlačen način sporočati v njemu lastnem slogu: v šalah in šaljivih zgodbah. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Delavsko-glasbene zgodbe Sindikata Mladi plus – edicija 2019, prvič

Na Sindikatu Mladi plus, sindikatu študentov, dijakov in mladih brezposelnih ter mladih prekarnih delavk in delavcev, poslušamo muziko (in jo delimo na naših družbenih omrežjih). Pozorni smo na zanimive glasbeno-delavske zgodbe z vsega sveta, relevantne komade z zanimivim zgodovinskim ozadjem in pomembnim družbenim, političnim in ekonomskim kontekstom in na sploh na družbenokritično muziko, ki je vsaj približno povezana s tem, kar počnemo oziroma predstavljamo. Za Radio Kričač smo že tretjo leto zapored zasnovali oddajo z izborom naših glasbeno-delavskih zgodb. Čas, v katerem živimo je, tako kot prejšnja leta, izjemno resen, zato tudi zahteva neposredno, kritično, subverzivno, staro in novo, glasno in bolj počasno muziko, ki nam pomaga razumeti svet, v katerem živimo. Tokratni glasbeni izbor smo zasnovali v obliki več tematskih glasbenih poglavij, v katerih smo najprej zajeli nekatere starejše klasike, delavske pesmi ipd., ki nam pripovedujejo o pomembnih delavskih, kulturnih, socialnih, družbenih in drugih emancipatornih bojih. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Zakaj sem partizan! Koncert 6. maja v Cankarjevem domu, 70-letnica revije Borec.

V programu Radia KRIČAČ, ki ga v teh prazničnih in obprazničnih dneh pripravljamo v uredništvu Radia KAOS, smo obljubili nadaljevanje včerajšnjega pogovora z dirigentko Ženskega pevskega zbora Kombinat Matejo Mavri in eno od nekaj več kot tridesetih članic, meszzosopranistko Urško Vavpotič; Kombinatke bodo nastopile tudi na koncertu, ki ga v sodelovanju z Založbo Sophia pripravlja Nataša loborec Perovšek, ki je naša tokratna sogovornica. Koncert bo 6_maja v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, naslovili pa so ga Zakaj sem partizan; Ob številnih gostih bodo z dvema skladbama bodo nastopile tudi Kombinatke. Preden smomezzosopranistko Natašo vprašali po vseh pomembnih podrobnostih, nas je najprej zanimalo – namen je bil bolj šaljiv, nagajiv, kot pa resen, tako za sproščen uvod v pogovor, smo mislili, zakaj se je ali so se odločili za tak naslov koncerta, ko pa sta na promocijskem letaku in vabilu (samo) partizanki; So partizani še (ali znova) v hosti? Z odgovorom, pravzaprav z njegovo seriozostjo in agumentiranostjo nas je gostja povsem presenetila. Najbolje bo, da mu prisluhnete, za tole spletno rabo pa naj zapišemo zgolj to, da je ena od (sklepnih) pesmi kocerta naslovjena enako: Zakaj sem partizan! Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: