Radio Kričač

Zadnje objave

Boj za delavske pravice, dosežene v prejšnjem in spregledane v tem stoletju, se nadaljuje!

Sanja Leban Trojar, izvršna sekretarka ZSSS za izobraževanje in odnose z javnostmi, nam je poslala Sporočilo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije pred prvim (in drugim) majem; Objavljamo ga v skrajašani obliki in kot napoved intervjuja s predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič. Tako so (med drugim) zapisali v sporočilu: Prvi maj praznujemo v spomin na krvave proteste leta 1886 v Chicagu, ko so delavci kot svojo osrednjo zahtevo pri protestih postavili 8 urni delovnik; Ob koncu 19_stoletja je povprečni delavec v proizvodnji delal sto ur tedensko, kar je pomenil 14 ali celo 16 ur dela dnevno in sedem dni na teden; to je bilo nekaj povsem običajnega; Zahteve po skrajšanju celodnevnega dela so se artikulirale že ob začetku 19_stoletja, ko je Britanec Robert Owen zahteval osemurni delovnik pod geslom “osem ur dela, osem ure rekreacije in osem ur počitka”; Njegove zahteve so se prvič deloma uresničile trideset let kasneje; V Sloveniji je bil delovni čas prvič omejen leta 1885 – na enajst ur dnevno, 8 urni delovnik pa je bil uveden 1918. Kot splošni standard je bil 40-urni delovni teden uveljavljen leta 1935 z odločitvijo Mednarodne organizacije dela, na Kitajskem pa so ga sprejeli pred komaj dvajsetimi leti; Večina držav ima danes še vedno uzakonjen 40-urni delovni teden, Danci in Francozi pa imajo 37 oziroma 35 urnega. Delovni čas danes še vedno ni povsem urejena kategorija, 8 urni delovnik za marsikaterega delavca predstavlja zgolj črko na papirju. Anketa o delovnem času, ki jo nedavno izvedli na ZSSS, je pokazala, da delovni čas znova predstavlja enega od glavnih problemov delavcev; Pojavljajo se številne kršitve – predvsem v storitvenih dejavnostih – gostinstvu, gradbeništvu, trgovini… Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Delavsko-glasbene zgodbe Sindikata Mladi plus – edicija 2019 (2. del)

Na Sindikatu Mladi plus, sindikatu študentov, dijakov in mladih brezposelnih ter mladih prekarnih delavk in delavcev, poslušamo muziko (in jo delimo na naših družbenih omrežjih). Pozorni smo na zanimive glasbeno-delavske zgodbe z vsega sveta, relevantne komade z zanimivim zgodovinskim ozadjem in pomembnim družbenim, političnim in ekonomskim kontekstom in na sploh na družbenokritično muziko, ki je vsaj približno povezana s tem, kar počnemo oziroma predstavljamo. Za Radio Kričač smo že tretjo leto zapored zasnovali oddajo z izborom naših glasbeno-delavskih zgodb. Čas, v katerem živimo je, tako kot prejšnja leta, izjemno resen, zato tudi zahteva neposredno, kritično, subverzivno, staro in novo, glasno in bolj počasno muziko, ki nam pomaga razumeti svet, v katerem živimo. Tokratni glasbeni izbor smo zasnovali v obliki več tematskih glasbenih poglavij, v katerih smo najprej zajeli nekatere starejše klasike, delavske pesmi ipd., ki nam pripovedujejo o pomembnih delavskih, kulturnih, socialnih, družbenih in drugih emancipatornih bojih. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Knjige so ga spremljale tudi v partizanih – vse do predzadnje sobote v marcu: Slavko Krušnik

To je Radio KRIČAČ, ki ga v teh dneh – od Dneva upora proti okupatorju do dneva osvoboditve Ljubljane in Dneva Evrope – pripravljamo v uredništvu Radia KAOS. Takrat še ne 93-letnega Slavka Krušnika sva z Marjanom Rogljem v eni od najbolj zahodno postavljenih stolpnic na Bratovževi ploščadi za Bežigradom obiskala natančno pred dvemi leti; Umrl je predzadnjo soboto v letošnjem marcu, pokopali pa so ga na ljubljanskih Žalah prvega aprila, pred mesecem dni, torej; Če bi le še (z)mogel, bi najbrž tudi iz svojega odhoda, iz smrti, za katero je vedno govoril, da ni nič drugega kot del življenja, napravil prvoaprilsko šalo. Pogovor je bil del takratnega programa Radia KRIČAČ; Kot smo ga posneli takrat, ga objavljamo tudi tokrat; V življenjski zgodbi tega skromnega Trnovčana, zadnja desetletja je živel za Bežigradom, je rdeča nit ogorčenje in takojšnja opredelitev zoper okupacijo fašističnih in nacističnih sil, podprta z neomajnim ponosom in občudovanjem izjemne organiziranosti OF in osvobodilnega gibanja, ki se je manifstirala tudi v partizanskem tisku in sijajno organiziranih ilegalnih in partizanskih tiskarnah. Tiskarstvo, knjigotisk in predvsem knjige so ostale njegova življenjska opredelitev tudi potem, ko se je upokojil. Tudi spomine, tiste iz vojne, ilegaleganega in partizanskega tiskarskega življenja pa tudi iz svobode, one prve, skupne, jugoslovanske in te novejše iz obdobja državne samostojnosti in spremembe politične ureditve, je znal na izjemno privlačen način sporočati v njemu lastnem slogu: v šalah in šaljivih zgodbah. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Delavsko-glasbene zgodbe Sindikata Mladi plus – edicija 2019, prvič

Na Sindikatu Mladi plus, sindikatu študentov, dijakov in mladih brezposelnih ter mladih prekarnih delavk in delavcev, poslušamo muziko (in jo delimo na naših družbenih omrežjih). Pozorni smo na zanimive glasbeno-delavske zgodbe z vsega sveta, relevantne komade z zanimivim zgodovinskim ozadjem in pomembnim družbenim, političnim in ekonomskim kontekstom in na sploh na družbenokritično muziko, ki je vsaj približno povezana s tem, kar počnemo oziroma predstavljamo. Za Radio Kričač smo že tretjo leto zapored zasnovali oddajo z izborom naših glasbeno-delavskih zgodb. Čas, v katerem živimo je, tako kot prejšnja leta, izjemno resen, zato tudi zahteva neposredno, kritično, subverzivno, staro in novo, glasno in bolj počasno muziko, ki nam pomaga razumeti svet, v katerem živimo. Tokratni glasbeni izbor smo zasnovali v obliki več tematskih glasbenih poglavij, v katerih smo najprej zajeli nekatere starejše klasike, delavske pesmi ipd., ki nam pripovedujejo o pomembnih delavskih, kulturnih, socialnih, družbenih in drugih emancipatornih bojih. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Zakaj sem partizan! Koncert 6. maja v Cankarjevem domu, 70-letnica revije Borec.

V programu Radia KRIČAČ, ki ga v teh prazničnih in obprazničnih dneh pripravljamo v uredništvu Radia KAOS, smo obljubili nadaljevanje včerajšnjega pogovora z dirigentko Ženskega pevskega zbora Kombinat Matejo Mavri in eno od nekaj več kot tridesetih članic, meszzosopranistko Urško Vavpotič; Kombinatke bodo nastopile tudi na koncertu, ki ga v sodelovanju z Založbo Sophia pripravlja Nataša loborec Perovšek, ki je naša tokratna sogovornica. Koncert bo 6_maja v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, naslovili pa so ga Zakaj sem partizan; Ob številnih gostih bodo z dvema skladbama bodo nastopile tudi Kombinatke. Preden smomezzosopranistko Natašo vprašali po vseh pomembnih podrobnostih, nas je najprej zanimalo – namen je bil bolj šaljiv, nagajiv, kot pa resen, tako za sproščen uvod v pogovor, smo mislili, zakaj se je ali so se odločili za tak naslov koncerta, ko pa sta na promocijskem letaku in vabilu (samo) partizanki; So partizani še (ali znova) v hosti? Z odgovorom, pravzaprav z njegovo seriozostjo in agumentiranostjo nas je gostja povsem presenetila. Najbolje bo, da mu prisluhnete, za tole spletno rabo pa naj zapišemo zgolj to, da je ena od (sklepnih) pesmi kocerta naslovjena enako: Zakaj sem partizan! Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Kombinatke so praznovale v Pivki, 6. maja nastopajo v Cankarjevem domu.

Spoštovane in cenjeni, tovarišice in tovariši, gospe in gospodje ter vsi, ki niste ali nočete biti ne eno in drugo pa ste samo ljudje. V teh norih dneh in letih se zdi, da je takih največ; Tudi prav je tako in prav se nam zdi tudi, da v teh obprazničnih in prazničnih dneh, ko slavimo upor kot nekaj, kar tudi označuje naš narodni značaj in ko se globoko priklanjamo delu z vkliki, da naj mu veljata čast in oblast, namenimo kakšno besedo več tudi pesmi; Uporniški, kakopak. Najprej njej, potem pa še mnogim njenim sestram, ki jih že enajst let nosijo s seboj punce zbrane v Kombinatu; Te dni, natančneje v soboto, na dan, ko je bil državni praznik upora proti okupatorju, je ta sijajni ženski pevski zbor praznoval enajsti rojstni dan; Praznovale so ga v kraju njihovega prvega velikega dobrodelega koncerta, v Pivki. Tudi to je bil povod, da smo v studio Radia KRIČAČ povabili dirigentko, ki vodi ta nežna a hkrati odločna in uporniška bitja z očarljivimi glasovi, Matejo Mavri in eno od njenih pevk, za dobra dva ducata jih je, ki skrbi za nekatera organizacijska opravila in tudi za stike z javnostmi, Urško Vavpotič; Pogovor smo posneli nekaj dni pred praznikom tudi kot uvod v pogovor z Natašo Loborec Perovšek, ki v sredo, 6.maja v ljubljanskem Cankarjevem domu pripravlja koncert z naslovom Zakaj sem partizan in na tem koncertu bo nastopil tudi Ženski pevski zbor Kombinat. Z Matejo Mavri in Urško Vavpotič iz Ženskega pevskega zbora Kombinat sem se za Radio KRIČAČ pogovarjal Andrej Pengov, za zvok, sliko in režijo je poskrbela Urška Pengov Bitenc, avtorici v prisevku objavljenih fotografij, ki smo jih povzeli s spletne strani kombinatke.si sta Romana Novak in Lorna Lovrečič, nekaj promocisjkega gradiva pa nismo uspeli avtorsko identificirati a vir je isti. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Kričač, radio Osvobodilne fronte slovenskega naroda

Oddajo s posameznimi pripovedmi in na iztrganih lističih zapisane zgodbe o Kričaču smo jo po koščkih izbrskali iz zasebnih virov nekaterih avtorjev spominskega oddajanja ter prijateljev in svojcev nekdanjih ustvarjalcev Radia Kričač. Kričačeva zgodba je seveda obsežnejša in celovitejša, kot jo je mogoče razbrati v tej oddaji, vendar bo taka, kot jo boste slišali v celoti ali po posameznih koščkih, še nekaj časa, morda za vedno, tudi ostala; S prenehanjem oddajanja Radia Kričač, kar se je zgodilo v aprilskih dneh pred sedeminsedemdesetimi leti, potem, ko so italijanski fašisti v domovanjih Ljubljančanov zaplenili skoraj vse radijske sprejemnike, se seveda zgodba posebne, propagandne, danes bi rekli promocijske oblike boja, ki ga je bojeval radijski sektor OF, še zdaleč ni končala; Nadaljeval ga je ROF – Radio Osvobodilna fronta, z oddajanji na že osvobojenem ozemlju; In ni šlo zgolj za oddajanje “nekega uporniškega radia”; To je bilo tudi izjemno kulturno dejanje – ne “zgolj” samo po sebi, »per se«, tudi po vsebini programa, za kar je poskrbela izjemna uredniška ekipa in vrsta kulturnih delavcev, umetnikov ter aktivistov in partizanov v takratnih vojnih viharjih in v zaledju bojev, na osvobojenem ozemlju. Poleg tega pa so bile partizanske enote in njihova vodstva povezana z brezžičnimi zvezami tako dobro, da so se temu čudili tudi v zavezniških vojskah. Radijski sektor OF in kasneje partizanske vojske je deloval izjemno uspešno, glas upora in svobode pa je odzvanjal ne le po ozemlju nekdanje skupne države in prek slovenskega narodnostnega ozemlja na severu, zahodu in jugu in krepko preko in daleč čez njegove robove. Slišali so ga tudi v Severni Afriki. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: