Je dejal Turk.Špetič je sicer tesno povezan s slovensko IT industrijo, saj je bil zaposlen v več računalniških podjetjih, med leti 2007 in 2010 pa je bil tudi predsednik upravnega odbora podjetja Zemanta, enega prvih slovenskih start-upov, ki je prodrl v Silicijevi dolini. Minister Turk je tudi dejal, da od glasnika pričakuje predvsem boljšo povezavo med vladnim in civilno-družbenim sektorjem, kjer se – tako Turk – dogajajo inovacije.

V sezoni 2012/13 tako čaka Dramo šest premier na velikem odru in štiri v Mali drami, od tega pet prvih slovenskih uprizoritev. Ena uprizoritev bo nastala v koprodukciji z Dramo SNG Maribor in Mariborom 2012 – Evropsko prestolnico kulture in ena v koprodukciji s Familijo. Posebnost bo tudi otvoritev prihodnje sezone, ki se bo začela 15. septembra 2012 z istočasnima premierama uprizoritve ZANG TUMB TUUUM v režiji Vita Tauferja na velikem odru in prve slovenske uprizoritve igre Stanisława Ignacyja Witkiewicza Ponorela lokomotiva v režiji Jerneja Lorencija v Mali drami.

Na velikem odru se bodo v nadaljevanju gledališkega leta zvrstile: prva slovenska uprizoritev drame Bertolta Brechta Mati v režiji Sebastijana Horvata, mariborska koprodukcija Veliki briljantni valček Draga Jančarja v režiji Diega de Bree in uprizoritve iger Williama Shakespeara Hamlet v režiji Eduarda Milerja, Antona Pavloviča Čehova Tri sestre v režiji Janusza Kice in Vladimirja Majakovskega Misterij buffo v režiji Aleksandra Popovskega. V Mali drami pa bodo doživele prvo slovensko uprizoritev drame Dorote Masłowske Pri nas je vse v redu v režiji Ivane Djilas, Aleksandra Vvedenskega Božič pri Ivanovih v režiji Oliverja Frljića in Petra Handkeja Še vedno vihar v režiji Ivice Buljana.

Kramžar ocenjuje, da bodo na ta način lažje dosegli petdeset odstotno ločevanje odpadkov, kar je eden od ciljev Evropske unije na tem področju. S povečavnjem števila zabojnikov se bodo spremenile tudi frekvence odvoza različnih vrst odpadkov, je povedal svetovalec direktorja Igor Petek. Spreminjajo se tudi globe in kazni za nepravilno odlaganje odpakov, ki se po pravilu znižujejo, povečane pa so globe za nepravilno zbiranje komunalnih in nepravilno hranjene nevarnih odpadkov ter globa za nevključitev v sistem zbiranja odpakov, ki po novem znašajo osemsto evrov. Kramžar je še dodal, da so zadani cilji tako visoki, da jih z obstoječim sistemom ločenega zbiranja ne morejo doseči.

Dodajmo še, da je Snaga zagnala tudi spletno stran mojiodpadki.si, kjer lahko preverite, kje je najbližji smetnjak oziroma ekološki otok, prav tako pa lahko preverite, v katerega od zbiralnikov gre določen odpadek. Za uporabnike naprav Apple in tistih, ki poganjajo sistem Android pa je na voljo tudi aplikacija, kjer lahko preverite te iste podatke.

Zaz, ki se uradno sicer oglaša na ime Isabelle Geffroy, je na francosko, hip zatem pa še na svetovno glasbeno sceno udarila točno pred dvema letoma, ko je izdala debitantski in zaenkrat edini studijski album ZAZ, katerega daleč največji hit je komad Je veux. Da ga je ljubljanska publika komaj čakala, je bilo jasno tudi glede na decibele, s katerimi se je odzvala nanj, ko so ga Zaz in njen več kot odlični bend izvedli nekje na sredi koncerta, pa čeprav uvod s pojočimi skodelicami ni z ničemer nazakoval, da se bliža eden večjih radijsikih hitov zadnjega leta in pol.

Dejansko, ne glede na glasbeni presežek, ki sili iz studijskega albuma, so Isabelle in njen band koncetni umteniki. Njihova odrska pojava se giblje po tanki meji med šansonom, jazzom, etno-rockom in cirkusom, pri čemer niti na trenutek ne zdrsne v kateregakoli od klišejev. Tudi priredba komada Pointers Sisters I’m so excited je bila na nivoju in zdelo se je, da je bila položena v set-listo bolj v svrhe zadovoljenja tistega dela publike, ki nam francoščina ni bila ravno domača. Za ljubitelje priredb milozvočno, kdo pa se je ob izletu v tobože disco tudi namrdnil.

Kakorkoli. Sobota je bila dan za osvobajanje Ljubljane in osvobajanje duha. Za prvo so poskrbeli pohodniki ob žici, za drugo pa Isabelle Geffroy – Zaz.

Tudi Osnovna šola Sava Kladnika Sevnica se ponaša z naslovom “ekošola”, učenci podružnice v Loki pri Zidanem mostu pa so z naravo še posebej povezani. Ekipa oddaje Mlada modra energija jih je obiskala ravno, ko so se pripravljali na odhod na učno pot po levem bregu Save, kak kilometer nad HE Vrhovo. Ravnateljica Mirjana Jelančič je ponosna na svoje učitelje in učence. V pogovoru je, poleg truda, ki ga v šoli vlagajo v ohranjanje naziva ekošola, poudarila tudi vpetost šole v lokalno okolje in sožitje z naravo.

Tudi danes lahko znanje, ki ste ga pridobili v oddaji preverite s pomočjo TikTakTesta. Za začetek testa kliknite tu, pravila pa so enostavna: Prvi trije udeleženci ali udeleženke, ki bodo pravilno odgovorili na vsa zastavljena vprašanja bodo prejeli poučno nagrado. Še vedno pa lahko rešujete tudi teste v prejšnjih oddajah.

Imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji oddaji.Takrat bomo tudi podelili knjižno nagrado. To podeljuje Mladinska knjiga Založba in bo nagrajencem popestrila prihajajoče dni. Podrobnosti glede nagrade bomo, kot vedno, uredili po elektronski pošti.

Za konec pa še današnji nasvet za varčevanje z energijo: Ko greste v trgovino, uporabljajte platnene vrečke ali pa prodajalke poprosite za kartonasto škatlo, v kateri boste še lažje prenašali nakupljene stvar To je za danes vse, slišimo se spet v petek, 18. maja na Radiu KAOS.

Mestni wi-fi je, jasno, tehnično malenkost bolj zahtevno opravilo od vzpostavitve domačega brezžičnega omrežja. Osnovni izziv je zagotavljati stabilnost signala med premikanjem od ene oddajne točke do druge in hkrati kvaliteto same storitve. Ljubljana še zdaleč ni prva evropska prestolnica, ki bi si omislila javno dostopni wi-fi. Lep primer delujoče rešitve je, denimo, Luksemburg, kjer storitev HotCity dostopna v večini mestnih predelov, pri čemer je dostop do spletnih storitev mesta brezplačen, dostop “navzven” pa je plačljiv. Rešitev, ki naj bi v centru prestolnice zaživela že jeseni, je podobna, s to razliko, da bo uporabnikom omogočena tudi ena ura dostopa do interneta dnevno, več od tega bo plačljivo.

Tovrstna rešitev sledi vzorcu, ki je bil vzpostavljen že s sistemom Bicikelj, kjer je prva ura uporabe zastonj, določene vzporednice pa lahko vlečemo tudi s sistemom kartice Urbana, ki znotraj ure in pol omogoča brezplačno prestopanje na mestnih avtobusih. In prav slednji so ena od točk, kjer se križata interes uporabnikov in interes mestnih služb.

O dostopu do interneta na mestnih avtobusih se, razen neuradnih namigov, do danes ni veliko govorilo. Z vzpostavitvijo mestnega wi-fi omrežja pa bodo vsaj najbolj obremenjeni deli avtobusnih linij pridobili dodano vrednost. Kaj je bolj praktičnega, kot na avtobusu v jutranji prometni konici pregledati elektronsko pošto in napovedane sestanke, preposlati zapiske s predavanj ali pogledati na Facebook in Twitter. Glede na trenutno hitrost mestnih avtobusov, bo tista ura brezplačnega dostopa ravno dovolj za pot v mesto in nazaj.

Po drugi strani pa bi sami avtobusi lahko wi-fi omrežje uporabljali za komunikacijo s sistemom TalkTrack, s katerim LPP upravlja z voznim parkom in napoveduje prihode na postajališča. Če vmes ni prišlo do spremembe, trenutno za tovrstno komunikacijo uporabljajo storitev GRPS, ki jo mobilni operaterji seveda zaračunavajo. S prehodom na lastno wi-fi omrežje se tako obetajo dolgoročni prihranki za mestno upravo, javna podjetja in zavode, saj je gotovo ceneje uporabljati enotno rešitev na lastni infrastrukturi, kot pa za vsakega od delov mesta uporabljati svojo rešitev s svojim ponudnikom.

Mesto se na IT področju torej seli v oblak in stopa v korak s časom. A to je šele začetek. Načrt je ambiciozen, časovnica še toliko bolj, tisto, kar bo najbolj pomembno, pa bo prepričati meščane in obiskovalce, da naj omrežje uporabljajo. To pomeni, da jim bo treba na enem mestu približati številne razdrobljene storitve, ki jih mesto ponuja danes, predvsem pa bo treba razviti nove. Ena od stvari, ki pade na pamet, je poljnjenje kartice Urbana prek spleta. Zgolj v premislek…

Kdo ve, morda pa bo res konec sveta…

Tedenski komentar je spesnil Človek Lubenica, prebral pa sem ga Aljaž Pengov Bitenc.