Cene vodovodnih in komunalnih storitev imajo podlago namreč v vladni uredbi, za uporabnike Snage pa bo to že druga sprememba cen v kratkem času. Razprava, čeprav kratka, je bila na trenutke ostra, saj so predvsem svetniki SDS spremembe cen kritizirali, češ da gre za posledico slabe davčne politike vlade Alenke Bratušek. Janković pa meni, da so v Ljubljani s tem zgolj dali dober zgled

V današnji oddaji A propos ob 15h smo ga sicer skušali pretentati, da bi priznal vsaj še dve. Namreč: v našem uredništvu se je že pred časom pojavil podatek, da je to njegova triindvajseta knjiga, knjižica… Le kam je skril dve, smo se spraševali, a prevejani vrhovni sodnik v pokoju in sladostrastni uživač ni priznal še dveh očitanih mu grehov.

Če pa vendarle izbrskamo vsaj sled kakšnega, magari posrednega dokaza, četudi na neznanem kraju v neznanem obdobju z neznanimi osebami, mu bo trda predla. Slekli ga bomo do kože, ali pa vsaj tako in toliko, kot se je slačil in kot je razgaljal osebe – kakopak – zvečine, če ne prav vse – ženskega spola. No kak bonvivanski prijatelj se pa le tudi najde v kateri od 83. zgodb knjižice Mak na polju, v kateri, kot so zapisali na zadnji platnici »…v zanj značilni maniri predstavlja kratke zgodbe z erotičnim pridihom in vsako od njih začini še s pesmijo.«

Na literarnih večerih, kjer prestavljata z založnikom ta avtorski podvig posebne vrste, so čitalnice in gostilne menda nabito polne. In v publiki je več žensk, no gospa in deklet, kot moških. Le kaj bi bilo, če bi se s to knjižico odpravil recimo na katerega od odrov Cankarjevega doma…?

Vsi glavni sooblikovalci Bibičeve monografije, razen Marcela Štefančiča, so na tej predstavitvi opisali njihov prispevek in obudili kak izbran spomin ali anekdoto na dramskega, filmskega in televizijskega igralca, profesorja na igralski akademiji, direktorja glavnega slovenskega gledališča in pisca – kot je sam označil svoje pisateljevanje, saj ni hotel biti pisatelj – na izjemnega Poldeta Bibiča, človeka z menda najširšim nasmehom daleč naokoli.

V izbiri posnetkov z javne predstavitve smo se omejili, tako da smo se – razen v enem primeru – za zdaj ognili anekdotam, ki so jih pripovedovali zvečine vsi soavtorji monografije. Prihranili smo jih za katero od poletnih oddaj… Začeli pa smo z uvodnim nastopom novega ravnatelja SNG Drama Ljubljana Igorja Samoborja, ki je zaradi vrste zelo osebnih okoliščin, okoliščin, ki zaznamujejo tudi intimo-kolegialne trenutke v življenju posameznika, igralca pa sploh, pravzaprav zadržal v sebi mnoga čustva, ki so ga ob tem prežemala.

V tej oddaji objavljamo torej delčke iz nastopov urednice monografije Mojce Kranjc, Saše Pavček, ki je pisala o umetniški besedi Poldeta Bibiča in ki je prispevek v monografiji naslovila z – Med poetom in svetom, Borisa A. Novaka, ki se v knjigi spominja Poldeta Bibiča kot ravnatelja Drame, pa Vasje Predana, ki je pripravil spominsko vinjeto nepozabnemu igralcu z naslovom Antihamletovski Hamlet, Aleša Valiča, ki je opisal pedagoško delo Poldeta Bibiča na igralski akademiji ter Aleša Bergerja, ki je med Bibičevo izbiro, da je pisec in dejstvom, da je bil tudi pisatelj naslovil svoj prispevek z naslovom Polde Bibič, pripovednik.

Štirideseto letošnjo oddajo A propos: ob 15.h sem jo pripravil Andrej Pengov – in kot že zapisano: o anekdotah – morda bolje – o nekaterih skupnih doživljanjih in doživetjih, soustvarjalcev monografije s Poldetom Bibičem pa ob prvi prihodnji priložnosti. Na svidenje v 41. oddaji, ko se bomo s poslovnežem Bogdanom Lipovškom, direktorjem dveh velikih hotelov v središču Ljubljane, pogovarjali o poslovno ali bolje rečeno lastniško in kapitalistično razumljivih, v kulturnem smislu pa nerazumnih in najbrž kar pritlehnih odločitvah. Ali morda drugače: kaj loči uspešnega, kulturnega gospodarja od kičastega kapitalista? Morda samoomejitev v pohlepu?

Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, amortizacijo in davki EBITDA je znašal nekaj manj kot 63 milijonov evrov, dobiček iz poslovanja EBIT pa 20,3 milijona evrov. Doseženi čisti poslovni izid je 14,5 milijona evrov, sta povedala predsednik nadzornega sveta Borut Jamnik in predsednik uprave Rudolf Skobe.

Na vprašanje Radia KAOS o investicijah v letošnjem letu pa Skobe pravi, da so načrtovane v višini 130 milijonov evrov.

Zeleni taksi naj bi uvedli do letošnje jeseni, a Janković ni želel potrditi, da bo operativen že ob začetku evropskega košarkarskega prvenstva. Dodal je tudi, da bo moral LPP verjetno nekaj taksijev kupiti.

Na podoben način sicer že sedaj deluje Taksi društvo Ljubljana. Jankovičev načrt pa je naletel na buren odziv v ljubljanski NSi. Predsednica mestnega odbora te stranke in mestna svetnica Mojca Kucler Dolinar je v sporočilu za javnost zapisala, da župan na ta način monopolizira trg taksi storitev ter dodala, da bi morali denar nameniti za posodobitev javnega potniškega prevoza.

Kot so v MGL zapisali na domači spletni strani, pripravljajo »…deset novih zgodb, ki jih bomo ustvarjali stalni člani umetniškega in tehničnega ansambla skupaj z novimi gosti – režiserji, igralci in drugimi sodelavci ustvarjalnega procesa. Prihodnja sezona poleg novih uprizoritev prinaša tudi nadaljevanje ciklusa bralnih uprizoritev Velike igre sveta za slepe in slabovidne in novo učno predstavo, namenjeno predvsem osnovnošolski in dijaški publiki…« Tudi v abonmajskem sistemu je nekaj novosti; uvedli so dva nova abonmaja – Radovedni in Maksi. Zapisali so tudi, da so okrepili sodelovanja in gostovanja v tujini: predstavili so se publiki v Zagrebu, na Reki, v Sarajevu, Beogradu, Sofiji, Varni, Tel Avivu … in prav možnosti predstav prihodnjega repertoarja za uprizoritve v tujini so bile del tokratnega pogovora, čeprav…

Vse to so bili zelo dobri, še več, neodložljivi razlogi, da gospod Barbaro Hieng Samobor povabimo v tokratno, 39. oddajo A propos: ob 15. Te oddaje ponavadi nastajajo »v živo«, torej neposredno v programu, tokratno pa smo zaradi gostjinih obveznosti posneli vnaprej. Pogovor je bil – kljub nevarnostim, ki jih prinašajo ponavadi formalni in formalizirani pogovori, v katerih je pač treba naštevati načrtovane predstave in njihove ustvarjalce – tokrat dinamičen in na trenutke naravnost dražljiv… žal tudi predolg, tako da smo 35 minut posnetega pogovora morali skrajšati na še komajda dovoljenih debelih 25 minut. Posamezne zanimive izpuščene delčke pogovora bomo v prihodnjih dneh in tednih poskušali objaviti v naših dnevnih programih kot samostojne prispevke.

Tako – zgolj za pokušino tistega, kar smo tokrat morali izpustiti – naj zapišemo, da sta se sogovornica Barbara Hieng Samobor ter avtor oddaje in spraševalec Andrej Pengov med drugim pogovarjala tudi o tokratnih možnostih, da bi se s katero od predstav, ki so načrtovane za prihodnjo sezono, MGL pojavilo tudi na tujih odrih – npr., kot neke vrste izvozni umetniški izdelek, na primer v dveh zelo kompetentnih in gledališko zahtevnih okoljih kot sta nemško in francosko (da o angleškem in drugih ne govorimo posebej) in če – katera ali katere predstave bi to lahko bile? Gotovo se bo izkazalo, da je več takih predstav, vendar je sogovornici kot prva s takimi možnostmi prišla na misel Lizistrata, uprizorjena kot muzikal, za katerega glasbo pripravlja Goran Muratović alias Coco Mosquito, kitarist in frontman sijajnih hrvaških Jinxov, prepesnitve pa Andrej Rozman Roza, režira pa jo Mateja Koležnik, ki prav je v tem obdobju prevzela vrsto režij v nemških gledališčih. Ampak… več o teh (izpuščenih) drobcih pa ob vrsti prihodnjih priložnosti.