Radio KAOS - Tedenski komentar

Ljubljana, 17. september 2007

GOLA RESNICA

Včasih je prav žalostno, kako nizko so se nekateri pripravljeni spustiti, da bi bili omenjeni na prvih straneh časopisov in v prvih minutah elektronskih medijev. Nekateri se bod slekli, nekateri bodo kradli, nekateri pa bodo kandidirali za predsednika. No, Arturju Šternu gre tako slabo, da se je odločil za vse troje. No, ker je verjetno malo volilk, ki bi želele videti njegov ljubavni tepih in nič tistih, ki bi ga želele videti še enkrat, je za slačenje najel bigbrothersko Jasmino.

Prve tri sekunde je celo zgledalo, da bomo imeli z joški začinjeno predsedniško kampanijo, kar bi bila prava popestritrev ob treh glavnih ghandijevskih kandidatih proto-drnovškovega tipa, no a kaj kmalu se je pokazalo, da Štern še zabavati ne zna, kaj šele zares kandidirati. Čeprav bi bilo to lahko jasno že iz njegovih kolumen v Oni.

Zdaj pa nekaj resnosti: Čeprav se pogosto zdi drugače, volitve niso hec. So praktično edini mehanizem, s katerim lahko ljudje povedo, kaj si mislijo o politiki na oblasti in o politiki, ki tja hoče. Seveda je jasno, da lahko kandidira kdor hoče, bilo bi pa lepo in prav, da bi potencialni kandidati vsaj mislili resno, če večina izmed njih že nima resnih možnosti za izvolitev. V ta lonec bi seveda lahko vrgli tudi Jožeta Andrijaša, ki je medijski produkt HriBar šova, vendar gre tu za pomembno razliko. Medtem ko je Andrijaševa kandidatura bolj parodija - v najboljšem primeru satira -, je bila Šternova kandidatura medijsko ciparjenje najslabše vrste, katere namen je bil en sam. Spraviti Arturja Šterna na naslovnice.

In vse skupaj bi bila morda le notica v rumenem tisku, če si Štern ne bi privoščil goljufije z zbiranjem podpisov. Zavajanje volilcev je sicer priljubljen povolilni šport politikov, ampak laganje, da zbirajo podpise za nekoga drugega je neopravičljivo. Pa ne zato, ker bi se kdo naivno vprašal ali res ni nič več sveto, ampak enostavno zato, ker se to ne dela. Tu je celo Šternu postalo jasno, da je šel predaleč in se je odločil, da se ne gre več.

Skratka - nasvet Arturju Šternu in vsem ostalim, ki iščejo medijsko pozornost kot Sahara vodo: ni nujno, da kandidirate na volitvah. Lahko si omislite blog. Čeprav je res, da med blogerji najdemo cel kup bolj zanimivih ljudi kot je propadli predsedniški kandidat.

Tedenski komentar je spesnil Človek Lubenica, prebral pa sem ga Aljaž Pengov Bitenc.