Druga priložnost Janeza Janše

Spoštovani! Sobotna izvolitev Janeza Janše na mesto predsednika vlade pomeni začetek konca zgodbe, ki se je formalno začela z razpisom predčasnih volitev, vsebinsko pa vsaj s porazom vladne strani na super-referendumsko nedeljo lansko poletje. Zgostitev političnega časa, ki smo ji bili priča v zadnjih šestih mesecih je se tako iztekla s ponovnim Janševim vzponom na mesto prvega med ministri.

Vzporednice in zgodovinski momenti se seveda ponujajo sami po sebi. Najprej je tu seveda tista znana Marxova, da se zgodovina ponavlja, prvič kot tragedija in drugič kot farsa. O tem, kakšna tragedija je bil Janšev prvi mandat, so mnenja seveda deljena. Na desnici radi kažejo na gospodarsko rast in proračunski presežek, na levici pa na odsotnost protikriznih ukrepov, ko je bilo jasno, da se obeta veliko, oprostite, sranje in da je bil tisti presežek bolj kot ne računovodska operacija.

Tragedija gor ali dol, zdi se, da smo v Janšinem drugem poskusu nevarno blizu farse. Konec koncev je svoj prvi delovni teden na mestu šefa vlade Janez Janša začel na sodišču. A če si sposodimo besede predsednika Türka, vsakdo si zasluži drugo priložnost, pa naj to velja tudi za Janeza Janšo. Konec koncev je agenda njegovega premierstva že bolj ali manj določena. Reforme, ki jih je poskušala izpeljati Pahorjeva vlada tako zdaj čakajo, da jih bo izpeljal eden njenih najglasnejših kritikov.

A preden pridemo do tja, si bo moral Janša postaviti še ministrsko ekipo. Sicer je ravnal dokaj modro, ko je vprašanje koalicijske pogodbe ločil od kadrovskih vprašanj in pričakovati je, da bo ekipa sestavljena relativno kmalu, a brez težav kljub vsemu očitno ne gre. Že če odmislimo odpor, ki sta ga sprožili napovedani združitvi športa, šolstva in kulture ter okolja, prostora in kmetijstva v dva resorja ter za nekatere ustavno sporen prenos tožilstva pod ingerenco notranjega ministrstva, so zgodbe glede kadrovskih apetitov relativno povedne.

In še o legitimnosti, za katero je predsednik republike menil, da je Janši v osnovi manjka. Morda to ni čisto res, ne glede na to, da je predsednik vlade pred sodiščem. Dokler mu krivde ne dokažejo, je pač nedolžen, čeprav bi lahko o njegovem odnosu do sodstva rekli marsikako pikro. A vnaprejšnje odrekanje legitimnosti ni produktivno. Še več, o legitimnosti mandatarja Janše bo govorila predvsem sestava nejgove ekipe. Bolj kot se bodo v njej pojavljali “preverjeni kadri”, ki se leta in leta svaljkajo na tej ali oni funkciji, bolj bo ta legitimnost vprašljiva.

Morda je to res koalicija za preboj iz krize, kakor trdi Karl Erjavec. Je pa tudi koalicija interesov in besede njenega vodje, češ da če ne bo rezultatov v dveh letih, tudi koalicije ne bo več, se lahko izkažejo za še kako preroške.

Kdo ve, morda pa bo res konec sveta.

Tedenski komentar je spesnil Človek Lubenica, prebral pa sem ga Aljaž Pengov Bitenc.

Leave a Reply

Your email address will not be published.