Idejni krč

Spoštovani! Sobotna delavska masovka na Prešernovem trgu je razkrila marsikaj. Denimo to, da sindikatom še vedno ne gre tako zelo slabo, da bi protestirali sredi tedna, ampak to raje pragmatično storijo čez vikend. Ravno tako smo lahko ugotovili, da delodajalci prisegajo na iste ukrepe tako v času konjukture kot v času recesije. Vlada kot tretji socialni partner pa se opoteka na pol poti med delavskim kladivom in delodajalskim nakovalom.

A najbolj zaskrbljujoče je to, da je sobotni štrajk pokazal, da je recesija, ki tako zelo tolče po vseh nas, pokazal tudi na recesijo idej, ki je prizadela vse tri socialne partnerje. Leto dni že opazujemo, kako se gospodarstva povsod po svetu zvijajo in trgajo pod težo zloma, ki že zdavnaj ni več zgolj nepremičninski ali bančni. A kljub temu so zahteve, jadikovanja, pojasnila in argumentacije, ki si jih podajajo vlada, delodajalci in sindikati bolj ali manj isti kot lani. Ali predlani.

Sindikate je treba razumeti. 600 evrov minimalne plače ni ravno veliko. Zaradi tega si delavci ne bodo množično kupovali avtomobilov. A po drugi strani je treba razumeti tudi delodajalce. 600 evrov neto je skoraj še enkrat toliko bruto, to pa med slovenskimi podjetji lahko spodbudi množično žvižganje rakom. Vlada pa ugotavlja, da denarja enostavno ni.

Vsa ta stališča sama po sebi seveda držijo. Vsi imajo prav. A to v trenutni situaciji niti najmanj ne pomaga. Kot da bi namesto kreditnega imeli idejni krč. Kot da nihče v tej krizi ni sposoben ničesar drugega, kot braniti lastno pozicijo, rešiti, kar se rešiti da, po možnosti na račun ostalih dveh socialnih partnerjev.

Kar je seveda kaj slab obet za reševanje krize. Glede na to, da vsi skupaj sedimo na vedno manjšem otočku, ki ga vedno bolj prekrivajo narasle vode recesije, bi bilo dobro, da bi partnerji staknili glave skupaj in ponovno preigrali scenarije o tem, kako splavati iz težav, ne da bi pri tem dogmatsko vztrajali na nekih stališčih samo zato, ker so to od nekdaj počeli.

Če ne, bodo naslednji protest, morda še prej kot v letu dni, organizirali brezposelni, udeležili pa se ga bodo številni udeleženci sobotnega protesta, marsikateri direktor, ki to ne bo več, ker mu bo firma propadla, ter tudi kakšen vladni politik, ki to ne bo več. Sicer pa, ni rečeno, da ni prepozno, in da bo do tega prišlo tako ali tako.

Kdo ve, morda pa bo res konec sveta…

Tedenski komentar je spesnil Človek Lubenica, prebral pa sem ga Aljaž Pengov Bitenc

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *