Janković in/ali volitve

Odločitev župana Zorana Jankovića, da kandidira na prihajajočih državnozborskih volitvah je – čeprav pričakovana – prelomna. Prvič od osamosvojitve dalje se je namreč zgodilo, da se ljubljanski župan podaja v nacionalno poliitčno tekmo. Edini dosedanji prehod med parlamentom in magistratom se je zgodil v obratni smeri, ko je bila za županjo izvoljena Danica Simšič, takrat poslanka Socialnih demokratov.

Takrat je bila mehanika prehoda relativno enostavna. Z odhodom Danice Simšič na Mestni trg 1 je njeno mesto na Šubičevi 4 zasedla Jerca Mrzel. V smeri, ki jo je ubral Zoran Janković pa so stvari nekoliko bolj zapletene. Če bo ljubljanski župan izvoljen za poslanca, mu bo – skladno s pred kratkim sprejeto nezdružljivostjo županske in poslanske funkcije – prenehal mandat župana, to pa pomeni nadomestne županske volitve.

Janković je že ob napovedi vstopa v volilno tekmo dejal, da ga sama poslanska funkcija ne zanima in da je v dilemi, ali kandidirati ali ne, a takoj dodal, da polovičarstvo ni v njegovi naravi. Dilema ni nova. Spomnimo, nekaj podobnega je dejal tudi pred prvimi županskimi volitvami, ko je sporočil, da bo – poleg kandidature – tudi nosilec liste za mestni svet. Gledano nazaj, se zdi primerjava banalna, sploh glede na to, da sta tako leta 2006 kot 2010 Janković in nejgova lista premočno zmagala. A takrat je bila dilema realna. Tako kot letos. Le, da so stave odločno višje.

Če se Jankoviću načrt, po katerem bi njegova Pozitivna Slovenija dobila dovolj glasov, da bi sam oblikoval naslednjo vlado ne izide, se kaj lahko zgodi, da se bo “zataknil” v parlamentu. Izvoljen bo namreč skoraj gotovo. Če znotraj volilne enote, pa v drugem krogu, na ravni države. D’Hontov volilni sistem je pač dvorezen meč.

Resnici na ljubo ima Janković sicer nekaj malega manevrskega prostora: z mesta poslanske funkcije lahko odstopi še preden je njegov mandat potrjen na konstitutivni seji državnega zbora. S tem kršil nepisano pravilo in ogorčenje bi bilo slej ko prej upravičeno, a dejstvo je, da mu zakon tega ne prepoveduje. Neposredna posledica takšne poteze bi bile sicer ponovne volitve za njegovo poslansko mesto, kar ima lahko nepredvidvlive posledice (sploh, če bi bil volilni izid tesen), a to je že druga debata.

A ker Janković zatrjuje, da ga pri kandidaturi ne vodijo kalkulacije, je utemeljeno sklepati, da bodo kmalu po novem letu v Ljubljani županske volitve, ne glede na to, ali bo aktualni premier postal premier ali “zgolj” poslanec. Nadomestne volitve smo v prestolnici že videli in mehanika je bolj ali manj jasna. Mestni svet se seznani s tem, da je županu mandat prenehal, nakar so v za to določenem roku izpeljane nove volitve. To pa pomeni, da se bo “predvolilka” v prestolnici potegnila nekam v drugo polovico zime.

Kdo ve, morda pa bo res konec sveta.

Tedenski komentar je spesnil Človek Lubenica, prebral pa sem ga Aljaž Pengov Bitenc.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *