Muke po Karlu

Spoštovani!

Karla Erjavca že teden dni vsi porivajo v naročje Boruta Pahorja in zdi se, kakor da je tudi aktualni obrambni minister popustil pod pritiski in svojo zabavljaško retoriko nekoliko omilil, prav tako pa tudi hecne želje po tem, da bi postal oziroma ostal obrambni minister.

Jasno je, da levi trojček potrebuje še enega koalicijskega partnerja in DeSUS se zdi naravni kandidat. V bistvu je. Spomnimo, da je stranka upokojencev nastala tako, da so se odcepili od stranke SDP (zdajšnjih Socialnih demokratov) in se na splošno presenečenje uvrstili v parlament.

A kljub temu »naravnemu zavezništvu«, kot bi verjetno rekel še vedno aktualni ministrski predsednik, je predsednik stranke Karl Erjavec pred zelo neprijetno dilemo, verjetno na usodnem razpotju njegove politične kariere, po kateri je do sedaj veslal z neverjetno lahkoto.

Namreč, če sprejme povabilo v koalicijo levega trojčka (iz česar bi nastal četverec z, upajmo, sposobnim krmarjem), potem je jasno, da Erjavec ne bo več minister na njemu tako ljubemu obrambnemu resorju. Če bi Erjavec ostal obrambni minister, bi si Milan Cvikl verjetno od groze kar roko odgriznil, vlada pa bi že na začetku izgubila lepo mero kredibilnosti.

S tega vidika se zdi, da bi Erjavcu bolj dišalo sodelovanje v koaliciji Janeza Janše, kjer bi svojo kožo gotovo dražje prodal. Hkrati bi se v takšni postavitvi dosti lažje predstavljal kot »edini branik pravic upokojencev«, kar mu je – mimogrede – zelo dobro uspevalo zadnje štiri leta in pripomoglo k dobremu rezultatu pred tednom dni. A v tem primeru bi se moral Erjavec soočiti z nezadovoljstvom v lastni stranki. Ne gre namreč pozabiti, da je DeSUS v koalicijo z SDS pred štirimi leti vstopil z Antonom Rousom kot predsednikom, revolt v stranki pa je nato odnesel Rousa in nastavil Erjavca.

Hkrati pa koalicija s trojčkom pomeni, da bo na področju socialne politike in hvaljenja z njo kar nekaj gneče, saj med upokojenci v velikem številu volivce nabirajo tudi Socialni Demokrati, pa tudi Zares in LDS sta (vsaj programsko) zelo socialno naravnani, zato se bo moral predsednik DeSUSa kar potruditi, da se ga bo slišalo in videlo pri temah, ki mu »nosijo« glasove.

DeSUSu pri koaliranju na levi torej grozi, da se bo utopil v gneči socialno čutečih koalicijskih partnerjev, pri koaliranju na desni pa revolt v lastnih vrstah, ali celo poslanska nepokorščina, da o reprizi puckizmov ne govorimo. Muke po Karlu, torej.
Kdo ve, morda pa bo res konec sveta?

Tedenski komentar je spesnil Človek Lubenica, prebral pa sem ga Aljaž Pengov Bitenc

Leave a Reply

Your email address will not be published.