Peš od Gradu do Tivolija

Aktualno-politični vodnik po prodajalni bučk

Spoštovani! Evropski teden mobilnost je Ljubljancem in Ljubljankam tudi letos (med drugim) prinesel zaporo Slovenske ceste med Gosposvetsko in Šubičevo. Po besedah podžupana Koželja bi se dokončna zapora lahko zgodila že prihodnje leto, pri čemer je “že” v bistvu dokaj relativen. Župan Janković je že pred leti dejal, da je urejanje prometa v prestolnici projekt, ki bo trajal vsaj desetletje in kaže, da bo res tako.

S tega vidika je odprtje Fabianijevega mostu pred mesecem dni pomemben korak, saj ne samo zaključuje prometni obroč, pač pa tudi krajša potovalni čas nekaterih avtobusnih linij. In tu pridemo do ključnega problema (ali, če hočete, izziva). Ne glede na vse posamezne izboljšave je namreč jasno, da lahko resen premik v tej smeri pomeni zgolj uvedba rumenih pasov na mestnih vpadnicah.

Dokler bodo avtobusi stali v istih prometnih zamaških z osebnimi vozili, toliko časa bodo ljudje raje za prevoz v mesto izbrali avto. Pa čeprav se je udobje na ljubljanskih zelencih v zadnjih letih močno povečalo. Sedeži so bolj “komot”, prostori za otroške in invalidske vozičke niso zgolj nakazani temveč so dejansko uporabni in uporabljani pa tudi vandalizma je manj. Vsaj zdi se tako. Ali pa ga vsaj hitreje uporabljajo. In nenazadnje, tudi vozniki ljubljanskih avtobusov so dosti bolj prijazni, kot so bili nekoč. Za nameček pa še nestrpno čakamo rezultate pilotskega projekta wi-fi omrežja v avtobusih.

Pri tem ni nepomembno, da je tramvaj, kot kaže, bolj ali manj dokončno odpisan. Kar najbrž niti ni slabo, sploh če se bo fokus v tirnem prometu premaknil k hitri železnici med Ljubljano in Brnikom ter Jesenicami. In nenazadnje, tu so še parkirišča P+R, katerih namen je zadržati tiste voznike, ki v mesto pridejo iz okolice Ljubljane. Bolje rečeno: tu bi morala biti. Tisto v Stožicah nekako ne zaživi, po drugi strani pa je tisto na Dolgem mostu odločno premajhno in preobljudeno. Drugje jih še zares čakamo.

Da bi Slovensko cesto med Šubičevo in Gosposvetsko lahko res zaprli, bo morala biti izvedena velika večina naštetega, pa še kaj bi se našlo. In če naj bi se dokončna zapora res zgodila čez leto dni, potem je na mestu ugotovitev, da bo prihodnjih dvanajst mesecev na področju prometa v Ljubljani milo rečeno dramatičnih. Je pa res, da bi se ob idealnem razvoju dogodkov kar naenkrat odprlo pešcem in kolesarjem prijazno območje med Gradom in Tivolijem.

Kdo ve, morda pa bo res konec sveta…

Tedenski komentar je spesnil Človek Lubenica, prebral pa sem ga Aljaž Pengov Bitenc.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *