Politični konzumerizem “županske stranke”

Spoštovani! Te dni je po slovenskih medijih (dobro, enem od njih) zaokrožila ideja o ustanovitvi neke vrste županske stranke, ki naj bi odigrala alternativo sedanji, kobajagi izpeti politični misli, za katero pogosto ni jasno, ali je leva ali desna, vizionarska ali reakcionarna. Ideja je sicer na prvi pogled privlačna, a zgrešena in celo škodljiva.

Kdorkoli si je namreč zamislil takšno stranko – in po poročanju Žurnala24 je zrasla na zelniku Sebastjana Jeretiča, ki se je podpisal pod zmago Petra Bossmana v Piranu in koprskega župana Borisa Popoviča – ta dokazuje popolno nerazumevanje parlamentarne demokracije in njene širše vloge v sodobni družbi.

Vtis, da je državna politika ujeta med raznorazne Scile in Karibde in zaradi prepletanja političnih, gospodarskih in drugih interesov nesposobna izvesti ključne premike, je danes pogost in verjetno ni tako zelo napačen. Prav tako ni zelo napačen vtis, da se župani, sploh tisti, ki imajo v lokalnih območjih veliko formalno in neformalno moč, lahko pohvalijo z zavidanja vrednimi rezultati (za trenutek odmislimo, da imajo tudi na lokalni ravni bolj ali manj močno opozicijo). A vtis, da lahko politične prijeme iz lokalnega okolja brez škode ali stranskih posledic preselijo na državno raven je popolnoma napačen.

Župani v svojih lokalnih okoljih zgolj izvajajo poenostavljeno različico trenutno prevladujočega odločevalskega procesa, olajšanega za čista politična vprašanja. A v časih, ki prihajajo – nekateri bi rekli, da so sicer že nekaj časa tu – bodo pred nami prav takšna vprašanja. Povedano drugače: zgolj politika na državni ravni ima orodja, s katerimi lahko odgovori na vprašanje »kam gremo«, medtem ko so lokalni veljaki verjetno bolje usposobljeni zgolj za odgovor na vprašanje »kako bomo tja prišli«.

V času, ko sta se gospodarska rast in napredek zdela enosmerna in neskončna, se je tudi v politiko prenesel virus konzumerizma, ko so volivci zahtevali vedno več in vedno bolje za vedno manjšo ceno. Ideja o županski stranki je zgolj nadaljevanje logike, ki – kot lahko vidimo, če pogledamo okoli sebe – nima več nobenega smisla. Miselnost »hitreje, višje, močneje«, ki je tudi iz politike naredila šport za množice, mora zamenjati miselnost »drugače«.

Kako zelo »drugače«, vidimo na vsakem koraku. Politični konzumerizem, ki demokracijam zahodnega tipa (tudi slovenski) vlada zadnjih dvajset let, nam je dal poslance (domače in evropske) na katere se denar kar lepi, predstavnike ljudstva, za katere bi bilo bolje, da nikoli ne bi zapustili domače grude, paranoidne ali pa neskončno samovšečne ministrske predsednike in sistem, ki preko paradržavnih institucij tipa študentske organizacije ohranjajo, gojijo in še razvijajo obstoječo miselnost.

Roko na srce, ta hip ni čisto jasno, kaj naj bi bilo tisto »drugače«. A županska stranka to gotovo ni. In čisto nič narobe ne bo, če bo idejo odpihnila prva burja.

Tedenski komentar je spesnil Človek Lubenica, prebral pa sem ga Aljaž Pengov Bitenc

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *