Prioritete in skakanje v hrbet

Spoštovani!

Slovensko-hrvaški odnosi, ki so pretekli teden ponovno izbruhnili v vsej svoji predvidljivosti, so marsikomu prišli še kako prav. Najbolj hrvaškemu premieru Ivu Sanaderju, ki ima že tako ali tako težave s prepričevanjem sonarodnjakov, da je Evropska Unija dobra in koristna za vse njih. Še pred mesecem ali dvema smo besno klikali po spletnih straneh s končnico .hr in iskali nepreverjene infomacije o tem, kdo je dejansko ubil Ivano Hodak in Iva Pukanića, o policijski zasedbi Zagreba, pa o prezadolženosti hrvaškega prebivalstva, ki na veliko troši denar, katerega nima. A danes se pomembna samo grda, grda Slovenija, ki je Hrvaško spotaknila na poti v svetlejšo prihodnost. Kaže, da je nekdo tam dol malo pomešal prioriete.

No, tisti zemljevidi, na podlagi katerih želi Hrvaška po ovinku določiti mejo po sredini Piranskega zaliva, seveda prav pridejo tudi marsikomu v Ljubljani. Da se razumemo: nič ni narobe s tem, da je Pahorjeva vlada malo bolj zaropotala, a železni repertoar slovensko-hrvaških žaljivk je tokrat utopil druge teme, ki aktualnemu premieru povzročajo malo več dioptrije.

Nekje med slovensko zahtevo, da Hrvaška umakne zemljevide in hrvaških pozivov k bojkotu slovenskih izdelkov se je namreč izgubila izjava nadministra Gasparija o tem, da je gospodarski položaj dosti hujši, kot se zdi. V času, ko se vsi odločevalci trudijo prepričati vse ostale, da ni razloga za paniko, samo banke morajo spet začeti posojati denar, je človek, ki je zadolžen za to, da državo z najlepšim premierom po Silviu Berlusconiju potegne iz krize, povedal, da smo v bistvu globoko v riti. Pa se nihče ne zgane. Kaže, da ima tu pri nas nekdo pomešane prioriete.

No, tega seveda ne moremo posploševati. Prav danes bo vlada, denimo, na izredni seji državnega zbora predstavila prvi paket proti-kriznih ukrepov. A izredno sejo so sklicali poslanci opozicije, ker menijo, da se vlada po nepotrebnem obira. Konec koncev je menda prejšnja vlada vse tako lepo pripravila, le podpisati bi bilo treba. Stvari seveda niso tako zelo enostavne, saj je prejšnja vlada tesno zatiskala oči pred krizo, ki je takrat šele grozila, ter na vse pretege zagotavljala, da je imamo tako velik proračunski presežek, da lahko krizo prejadramo brez težav. No, presežek je bil – ko se je pokazalo – fiktiven, a tudi ta fikcija ne bi niti približno pokrila proračunskega minusa, ki ga bo država prisiljena narediti v letu, ki prihaja. No, opozicije to seveda ne moti, le kako bi jo. Težava je samo v tem, da bodo v proti kriznih ukrepih iskali dlako v jajcu, pri vprašanju Hrvaške pa nekritično navijaško podpirajo nepopustljivo stališče Pahorjeve vlade. No, opozicija ima ta privilegij, da ji ni treba imeti prioritet, zato tudi ne moremo reči, da jih je pomešala. Je pa premieru Pahorju skočila v hrbet na področju, kjer je najbolj odvisen od svoje ministrske ekipe, kar verjetno ni prijetno.

No, Pahorju je malo v hrbet skočil tudi minister Gregor Golobič. Menda zato, ker se ne strinja s kadrovanjem po državnih podjetjih kot se dogaja v zadnjih dneh. Sodu naj bi izbilo dno imenovanje Draška Veselinoviča na čelo NLB, kar naj bi se menda zgodilo po dogovoru strank LDS in SD. Golobič je proti takšnemu načinu kadrovanja protestiral v pismu premieru Pahorju in hkrati takoj zanikal, da naj bi grozil z izstopom iz koalicije. Pri čemer je seveda pomenljivo dvoje: da Pahor in Golobič komunicirata preko pisem, in da se je besedna zveza »izstop iz koalicije«, pa čeprav v nikalnici, pojavila že v prvem mesecu Pahorjeve vladavine. Prihodnje leto bo pestro v vseh pogledih.

Kdo ve, morda pa bo res konec sveta?

Tedenski komentar je spesnil Človek Lubenica, prebral pa sem ga Aljaž Pengov Bitenc

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *