Rezultat, ki mora skrbeti obe strani

Spoštovani! Kakorkoli obrnemo, je rezultat včerajšnjega referenduma o zakonu o RTV Slovenija poraz vladajoče koalicije. Ne glede na udeležbo, ki je bila – to je treba povedati – kriminalno nizka, je 72,4 odstotka glasov »proti« izid, ki mu ne kaže oporekati. Novi zakon o RTVSLO, ki bi tako zmanjšal vpliv politike na to institucijo in iz državne spet naredil javno radiotelevizijo, je tako mrtev. Vsaj za leto dni.

Vlada Boruta Pahorja je s tem doživela poraz, ki sicer ni usoden, je pa gotovo boleč. Prišel je namreč v času, ko tako vlada kot njen prvi minister tako rekoč s trebuhom drsata po dnu lestvic popularnosti. Poraz, ki je bil – priznajmo – delno tudi rezultat nezadovoljstva z vlado na splošno, trend padanja podpore zgolj še utrjuje

A tudi na zmagovalni strani ni razlogov za neko blazno navdušenje. Ne kaže namreč pozabiti, da je referendum predlagala prav opozicija, ki je v splošni smeri vladne strani in še posebej ministrice za kulturo Širce bruhala ogenj in žveplo, pa je na referendum kljub temu zvabila manj kot petnajst odstotkov volivcev. Rezultat bi moral tako skrbeti tako vladne stranke, kot Janševo SDS.

Pozivi k odstopu bodisi vlade, bodisi ministrice Širce so zategadelj tako pričakovani, kakor so neutemeljeni. Zdi se, da je zahteva po predčasnih volitvah že tako rekoč standardni odgovor na vsakršen politični dogodek, kar zgolj kaže na to, da desnica nima nikakršne resne alternative sedanji vladi, razen tega, da bi rada čim hitreje prišla na oblast. Čeprav ji je s stališča oportunizma ta hip gotovo bolj prijetno v opoziciji.

A najbolj bi rezultat referenduma moral skrbeti volivce. Ti imajo seveda suvereno pravico, da o neki stvari odločajo ali pa ne in razen z vidika abotnosti samega referenduma z odločitvijo volivk in volivcev, da večinsko ostanejo doma, ne kaže polemizirati. A končni rezultat je ta, da RTVSLO ostaja državna institucija. S tem, ko je novi zakon padel na referendumu, pa je tudi aktualna politika dobila kritje za to, da do konca izkoristi mehanizme političnega oranja po nacionalki, kakor jih dovoljuje Grimsov zakon.

Zdaj smo v položaju, ko bo stopnja političnega vpliva na nacionalko odvisna od politike same, ne glede na barvo. To pa nikakor ni dobra novica.

Kdo ve, morda pa bo res konec sveta.

Tedenski komentar je spesnil Človek Lubenica, prebral pa sem ga Aljaž Pengov Bitenc

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *