Tri leta

Spoštovani!

Vlada Janeza Janše ima danes tretji rojstni dan. V več pogledih. Prvi je seveda koledarski. A ta nas pravzaprav ne zanima. Na današnji dan pred tremi leti je parlament z 51 glasovi potrdil vlado, ki je – sicer rahlo rekonstruirana – pred dvema tednoma dobila podporo natanko istih 51 glasov.

duda.jpg

Drugi pogled pa je ta, da se predsednik taiste vlade obnaša kot tri leta star otrok, ko mu vendarle vzamejo dudo. Že večkrat prežvečeno glasovanje o zaupnici vladi, ki ga je Janša gladko dobil še danes odmeva v vlogi dopisovanja med slovensko politiko in delom slovenskega gospodarstva, ki posredno ali neposredno gravitira v Laško pri Celju. No, bodimo pošteni in povejmo, da predsednik vlade ni edini, ki se obnaša kot užaljeno dete.

Predsednik uprave Laške pivovarne, ki je šel v silovit protinapad (pač v slogu štajerskega »Aufbiks, čreve na plot«) je v pismu na obtožbe odgovarjal z obtožbami in predsedniku vlade bolj ali manj zabrusil, naj pazi, kaj govori, ker če ne…. No, svoje je pristavil še ljubljanski župan Zoran Janković, ki vsem skupaj dela »šlek, šlek, korenček«, kajti nikoli ne bo pozabil, da je bila prav sprega med Janšo, Bavčarjem, Starino Kosem in Šrotom tista, ki ga je odstavila od Mercatorja. Za konec pa seveda še Borut Pahor, ki – kakor razvajen mulc, ki si noče umazati srajce – nad vsem skupaj viha nos in si misli svoje. Res, politika na tej strani Alp postaja vedno bolj otročja.

Vse skupaj je hkrati smešno in tragično. Smešno zato, ker je vedno zabavno gledati odrasle, ob katerih se zdijo osnovnošolci neskončno bolj odgovorni. Tragično pa seveda iz istega razloga. Ti odrasli hočeš-nočeš odločajo o naši skupni usodi, To v prvi vrsti velja za premiera, ki nima prav nobenega izgovora ali razloga, da bi se počutil užaljenega, pa četudi za pet minut. Nihče ni dejal, da je lahko biti slovenski premier. Ko je bil izvoljen pred tremi leti, smo na tem mestu zapisali »hic Rhodos, hic salta«. Tu imaš, zdaj se pa izkaži.

Nikomur ne koristi, da se premier ta hip na vse kriplje prizadeva sebe in svojo ekipo prikazati kot žrtve (naj se ponovimo) »glde, glde« opozicije in novinarjev, ki bi vendar morali malo bolj paziti na ugled te države (in s tem seveda tudi na njegov ugled). Težava, ki jo Janša ta hip ima je zgolj ta, da ni kikle, ki bi se je oprijel v teh težkih trenutkih. Seveda je Bošku Šrotu in Borutu Pahorju ta hip lažje (mimogrede, popolnoma nič nenavadnega ne bi bilo, če bi se izkazalo, da Šrot in Pahor z njunim sporom zgolj blefirata): Laško pivo bomo še vedno pili, Borut Pahor pa je kljub vsemu lagodno v opoziciji, kjer ga v primerjavi z Janšo tarejo sladke skrbi.

In tako si ljudje, ki to državo držijo na tečajih (ali pa jo z njih mečejo), pišejo pisma. Narod pa v slogu Župančičevih Mehurčkov brunda »prišlo je pismo iz daljne dežele, iz daljne dežele iz tujega kraja, iz tujega kraja od zamorskega kralja. Kaj li nam piše, kaj li veleva, pojdimo, pojdimo pismo brat«.

Inflacija pa še kar raste.

Kdo ve, morda pa bo res konec sveta?

Tedenski komentar je spesnil Človek Lubenica, prebral pa sem ga Aljaž Pengov Bitenc

[coolplayer]
ftp://217.72.76.71/prispevki/20071203_komentar.wma
[/coolplayer]

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *