Urška in Dule. Vsi vemo. Potrebna je. Zdaj.

Spoštovani! Do super-referendumske nedelje, kjer bo glavno vlogo igrala pokojninska reforma, sta še slaba dva tedna, javna razprava pa je že zašla v sila sumljive vode. Na eni strani imamo dobesedno stekle sindikate, ki se reforme demografskimi in ostalim kazalcem navkljub, otepajo z vsemi štirimi in to ne glede na to, da jim je vlada na začetku mandata ugodila in od delodajalcev izsilila povišanje minimalne plače (in s tem menda žrtvovala nekaj tisoč delovnih mest). A na drugi strani imamo vedno bolj razglašeno vlado, kjer leva, ne samo da ne ve več, kaj dela desna, ampak vse pogosteje ne ve več niti, kaj dela leva. Vsaj zdi se tako.

Minuli konec tedna je vladni urad za komuniciranje »v divjino«, kot se reče, izpustil bizaren videoposnetek, v katerem prosula Urška Čepin razlaga, zakaj je proti pokojninski reformi. Za trenutek se ustavimo in še enkrat premislimo prejšnji stavek. Urad vlade, ki je reformo predlagala, je sproduciral videoposnetek, v katerem blondinka razlaga, zakaj je proti reformi.

Komunikološka analiza posnetka bo verjetno predmet marsikaterega posveta strokovnjakov za odnose z javnostmi, zato bomo vprašanja o propagiranju stereotipov o neumnih blondinkah, pravilnosti odločitve o umiku spota in podobne hece na tem mestu izpustili. Tisto, kar bode v oči je dejstvo, da si je neka bistra glava zamislila, da bi dva tedna pred referendumom, ki je ključen tako s političnega, kot z gospodarskega in socialnega vidika, volivce nagovarjala s spotom, ki naj bi bil parodija, a ima to napako, da je vse preveč resničen.

Človek si že misli, da slabše ne mora biti, ko naleti na slogan, s katerim nas v solo akciji o nujnosti pokojninske reforme prepričuje največja vladna stranka. »Vsi vemo. Potrebna je. Zdaj.«, pravijo socialni demokrati. Ob takšnem sloganu ga seveda težko najdete, ki bi ostal resen.

Težava teh pro-reformnih bizarnosti ni toliko v samem sporočilu temveč v tem, da vladna stran s takšnimi izleti v neznano povzroča, da se zdijo argumenti sindikalnega prvaka Dušana Semoliča – Duleta (kot so ga poimenovali na internetu) enakovredni vladnim, pa čeprav so nerazumljivi in skregani z logiko. Kajti če je Urška »proti« in je to v bistvu argument »za«, potem lahko tudi Dule »proti« reformi in hkrati »za« višje plače, več delovnih mest in višje pokojnine za vse več upokojencev ob enaki upokojitveni starosti.

Da o tem, da največja opozicijska stranka nasprotuje zakonu preprečevanju dela na črno in ob tem nihče niti ne trzne, sploh ne govorimo.

Ob vsem tem premierove baročne proti-krizne metafore o matu v treh potezah, ki bo sledil premiku kmeta na šahovnici ali o navezi, ki bo vse nas potegnila na vrh, medtem ko bo dolino zalila voda, niti ne zvenijo tako slabo. To pa je – za razliko od pretekle sobote – že definitiven znak, da se res bliža- konec sveta.

Tedenski znak je spesnil Človek Lubenica, prebral pa sem ga Aljaž Pengov Bitenc