Vedno manj neznank

Spoštovani! Bolj ko se bliža uradni začetek kampanje pred lokalnimi volitvami, manj je neznank. Eno od večjih so odpravili pri ljubljanski SDS konec prejšnjega tedna, ko so vendarle predstavili svojo favoritko v ljubljanski županski dirki. Imena Zofije Mazej Kukovič se doslej ni posebej omenjalo, zato je njena kandidatura neke vrste presenečenje.

Glede na to, da so pri SDS že maja predstavili osnutek programa, smo mnogi pričakovali, da bodo pohiteli tudi s predstavitvijo županskega kandidata. »Kandidata« zato, ker je bil menda dolgo časa v igri za kandidata Žiga Turk, ki pa je tik pred poletjem sporočil, da ne namerava kandidirati.

Zamik med predstavitvijo programa in predstavitvijo kandidatke po eni strani daje prav tistim cinikom, ki pravijo, da so pri SDS le stežka našli človeka, ki je bil pripravljen iti v politični ring skupaj z Zoranom Jankovićem. A po drugi strani je Mazej Kukovič morda celo boljša izbira kot katero od drugih imen, morda celo bolj kot Dragutin Mate, za katerega so (ali pa smo) nekateri menili, da bo nastopil kot neke vrste zasilni kandidat. No, tudi Zofija Mazej Kukovič se bo morala najprej verjetno spoprijeti z etiketo »zasilne« kandidatke, sploh glede na to, da jo – v primeru poraza na lokalnih volitvah – čaka prav tako odgovoren, a relativno bolj udoben položaj evropske parlamentarke.

A hkrati ima njena kandidatura tudi številne prednosti. Odkar je na Štefanovi predala posle svojemu nasledniku, o Zofiji Mazej Kukovič nismo veliko slišali, kar je gotovo plus, saj njeno ime ni neposredno povezano s porazi in (bodimo kruti) marsikatero blamažo, ki se je v odnosu do prestolnice zgodila njeni stranki in njenemu predsedniku. Poleg tega njene, hm, »neljubljanske« korenine omogočajo, da se bomo končno enkrat lahko znebili debate o tem »kdo od kod prihaja«, oziroma – če gremo do konca – kdo je bolj ljubljanski: tisti, ki je rojen v Saraocih ali tista, ki je rojena v Črni na Koroškem.

Morda bomo tako vendarle priča kampaniji, ki se ne bo izrodila v blatomet, v čakanje »oktobrskega preobrata«, v pričakovanje obtožnic, pač pa bomo videli spopad dveh konceptov, kritiko zadnjih štirih let (in ne zadnjih štiridesetih) in da bodo kritikam sledili tudi konstruktivni predlogi. Glede na program, ki sta ga predstavili kandidatka in njena stranka, smo lahko optimistično. Morda naivno, pa vendarle.

In nenazadnje, ne glede na mačistična širokoustenja o tem, kako ima belo mesto tako slabe izkušnje z županjami, da so župani očitno boljša izbira, je pohvalno, da bo – kot kaže – na teh volitvah več kandidatk kot kandidatov. Za končno evidenco bomo morali sicer počakati, da bo razkrita še kakšna neznanka pri kakšni drugi stranki. Upati je le, da moški ne pošiljajo žensk zgolj po kostanj v žerjavico.

Kdo ve, morda pa bo res konec sveta.

Tedenski komentar je spesnil Človek Lubenica, prebral pa sem ga Aljaž Pengov Bitenc.