Vzletanje z Jožeta Pučnika

Spoštovani!

Medtem ko se pol Slovenije ukvarja s tem, da bodo pristajali na Jožetu Pučniku, se druga polovica države verjetno ukvarja s tem, ali bodo poimenovali mariborsko letališče poimenovali po Francu Kanglerju ali po kom drugem.

pucnik_aerodrom.jpg

Če se za hip nehamo držati za trebuh od smeha, lahko kljub vsemu zapišemo nekaj stvari okoli preimenovanja brniškega letališča. Ime samo ni sporno. Jože Pučnik je bil nepogrešljiv člen v slovenski osamosvojitvi. Sicer je ni dosegel lastnoročno, a brez njega bi bile stvari gotovo težje. Kot bi bile težje brez Janeza Janše, Milana Kučana, Nika Grafenauerja, Janeza Stanovnika in množice drugih ljudi, ki so v pravem trenutku zbrali dovolj poguma, da so pravilno odgovorili na izzive zgodovine.

Problematična je izbira objekta, ki nosi ime Jožeta Pučnika. Slednji z letališčem nima nič – no morda je kdaj z njega vzletel ali na njem pristal, a to še ni merilo. Če letališče že mora nositi nekogaršnje ime, zakaj vlada ni izbrala imena Edvarda Rusjana, ki je prvič poletel z letalom le šest let po bratih Wright in katerega Eda IV je ponosno razstavljena v hali brniškega letališča.

Vlada bi prav tako lahko izbrala ime Hermana Potočnika Noordunga, ki je na začetku prejšnjega stoletja kot prvi izpostavil težave, ki nastanejo pri potovanju v vesolje. Njegova teoretska razmišljanja so bila temelj, na katerem je Wherner von Braun zgradil raketni program in ki je le 40 let po izdaji Potočnikove knjige človeka postavil na Luno.

V prejšnjem režimu so bile po politikih (živečih in mrtvih) poimenovane ulice, trgi in celo mesta (dobro, slednja so bila rezervirana le za vrhuško), medtem ko so bila letališča, železniške postaje in pristanišča brezimna. Postavljanje spomenikov politikom je tej državi nekako tuje. Tudi kipi Kidriča, Kardelja in Tita delujejo bolj kot zgodovinski opomniki kakor objekti čaščenja. Vsaj danes se zdi, da je temu tako. In čeprav nas želi trenutna oblast prepričati, da je skrajni čas, da iz države naredimo domovino, so se na Gregorčičevi tega lotili na antipatičen način. Zdaj lahko zgolj čakamo, kdaj bo kdo predlagal, da v Ljubljano Roško preimenujemo v Janševo, ali (v najboljšem primeru) v cesto JBTZ.

A zdaj je, kar je… Simbolika pristajanja na Jožetu Pučniku bo morda najbolj bolela njegove najglasnejše zagovornike – marsikdo te dni namreč trdi, da je Janša nekoč že vzletel z Jožeta Pučnika. V političnem smislu, seveda. Ampak o tem bodo razpravljali strankarski kronisti. Brnik se zdaj pač imenuje »Jože Pučnik International« in najslabše bi bilo, da bi ga hiteli pre-preimenovati nazaj v Aerodrom Ljubljana, saj bi to odprlo še eno fronto kulturnega boja, ki je ta država pol leta pred predsedniškimi volitvami sploh ne potrebuje.

Mimogrede, ste opazili, da o SOVI ne govori nihče več? Niti vlada, niti mediji. Dobili smo tri delna poročila in to je to…

Kdo ve, morda pa bo res konec sveta?

Tedenski komentar je spesnil Človek Lubenica, prebral pa sem ga Aljaž Pengov Bitenc.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *