Ljubljana

Zadnje objave

Svoboda je prava beseda; Ljubljana jo slavi 75 let in obuja spomine ob žici.

To, spoštovane in cenjeni, je Radio KAOS, ki bi ga morali slišati na frekvenci 88,8 MHz FM, kjer je v tem času, teh majskih dneh ponavadi mogoče spremljati spored Radia KRIČAČ, ki se je letos zaradi  virusne invazije umaknil v ilegalo; Če rečemo na varno,  je to samo deloma res – vendar: kakor koli že: shodi so prepovedani iz zdravstvenih razlogov, kakopak, ki pa oblastnikom, vsaj, kar zadeva množična proslavljanja 75_letnice osvoboditve Ljubljane, Dneva Evrope in dogodkov med katere sodijo tudi spominska svečanost ob obletnici zadnjih bojev na Orlah, osmega maja in slavnostna seja Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana, na kateri se oznanijo dobitniki plaket in nagrad  ter nazivov častna meščanka in častni meščan mesta Ljubljana. Na 12_seji Mestnega sveta MOL, ki je bila zaradi  korona virusa prestavljena s 23_marca na 4_maj v posebej organizirano okolje grajske Hribarjeve dvorane, so odločali tudi o tem; V sklepnem delu seje so za letošnje mestne nagrajence, ki so ob županovem letnem nagovoru ob prazniku Ljubljane glavni del uradnega dela praznovanja dneva slovenske prestolnice 9_maja, odločili, sicer ne brez polemičnih in kot se je izkazalo v razpravi, neprepričljivih pripomb, da sta letošnja glavna nagrajenca dr_Gabi Čačinovič Vogrinčič in akademik, zaslužni profesor dr_Jože Mencinger. Župan Zoran Janković je ob
prazniku Ljubljane, ki bi tokrat, če ne bi bilo omejitev zaradi pandemije
korona virusa, sovpadal s prireditvami tradicionalnega Pohoda ob žici , tam nad
mestom, ob grajskem obzidju, meščankam in meščanom glavnega mesta naslovil
čestitko, v kateri se jim je zahvalil tudi za premišljeno ravnanje in pokončno
držo ob pandemiji. Ljubljana praznuje torej na dan, ko mednarodna
skupnost slavi dan zmage nad fašizmom
in nacizmom ter obeležuje dan Evrope. To so običajno tudi dnevi, ko, kot smo že
povedali, poteka tradicionalni pohod Pot ob žici, ki se ga na 34 kilometrov
dolgi poti okoli mesta udeležujejo tisoči pohodnikov in ko je organizirano  tekmovanje zdaj rekreativnih, v prvih letih
te prireditve pa tudi partizanskih trojk. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Jutri že 34 let Recitala Prešernovih poezij

Jutri
bo v Ljubljani na Prešernovem trgu, v Mariboru na Grajskem trgu in Novi Gorici
na Bevkovem trgu potekal 34. recital Prešernove poezije ob
slovenskem kulturnem prazniku. Tradicionalno
prireditev organizira Združenje dramskih umetnikov Slovenije, na vseh treh prizoriščih
pa se bo začela ob 12. uri z Zdravljico. S svojimi interpretacijami našega nikoli dokončno razkritega pesnika se
bodo predstavili slovenske odrske ustvarjalke in ustvarjalci. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , ,

Ne načelnosti, kapitala nam treba; Cankar, Za narodov blagor, v MGL

Odločitev,
da Cankarja tudi potem, ko so raznovrstni, še najbolj literarni, gledališki pa
televizijski in radijski ter še vsemogoči drugovrstni pokloni njegovemu
literarnemu geniju in predanosti slovenstvu, po letu dni od stoletice njegove
smrti končno izzveneli, uvrstijo na veliki oder Mestnega gledališča
ljubljanskega, velja vsekakor pozdraviti. Vsaj tak občutek nas preveva, še
preden smo predstavo videli. Dokaj podrobno, seveda brez tistega, kar nas vedno
znova zanima in na kar venomer v (vseh) gledališčih na takih predstavitvah
odgovarjajo, je, da si je pač treba prej ogledati predstavo. Kakopak. Za to smo
se (tudi) v tej napovedi premiere komedije Za narodov blagor odločili za
posredovanje tistega, kar je bilo tam, v predprostoru dvorane z velikim odrom
povedanega. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Majhni in ekskluzivni. Elitni. Niso mini, so pa Mini teater.

Z namenom, da bi okrepila ustvarjanje v postdramskem teatru in gledališču za mlado občinstvo sta Robert Waltl, že od nekdaj ustvarjalec gledališča za otroke, lutkovnega še posebej, po poklicu igralec po angažmajih pa tudi režiser, umetniški vodja, gledališki direktor in producent ter Ivica Buljan, politolog, filolog, frankofil, tudi novinar, gledališki kritik ne le v nekdaj skupnem jugo-razsežju, tudi v evropskih uredništvih, gledališki soustvarjalec in avtor, pedagog in – med drugim – tudi Prešernov nagrajenec – pred 20 leti ustanovila Mini teater. Začela sta v grajskih kleteh, tam gori, nad mestom, v letih 2008 in 2009 pa sta se ob spletu spodbudnih okoliščin, ne da bi povsem natačno vedela, kaj vse to lahko pomeni, lotila preureditve stare hiše na Križevniški – takrat samo na številki 1, kasneje pa tudi na trojki, v malo gledališče. Z nepovratnimi sredstvi so takrat gradnjo podprle Islandija, Lihtenštajn in Norveška v okviru Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma. Tega denarja (in sredstev v različnih drugih oblikah) je bilo za nekaj manj kot polovico, tako da so pri gradnji pomagali tudi donatorji, sponzorji in Mestna občina Ljubljana. Prav ta – že sama po sebi – vsega spoštovanja vredna obletnica, s 120 premierami  in z okrog 300 predstavami na leto, je bila povod, da smo ju minule tri tedne ven in ven vabili – noter. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Veliki oder MGL – Bovell, Škof: Kar vem, da je res

Nocoj, zadnji četrtek v novembru, bo na Velikem odru premiera prve slovenske uprizoritve Kar vem, da je res avstralskega dramatika Andrewa Bovella. Ganljivo in poetično ter tudi duhovito in pronicljivo družinsko dramo, kakor so zapisali v novinarskih gradivih in gledališkem listu te predstave, je režiral Luka Martin Škof, dramaturginja pa je bila Eva Mahkovic. Kar vem, da je res ganljiva in poetična ter tudi duhovita in pronicljiva družinska drama – za razliko od Bovellove kriminalke Samba lantana, ki jo je bilo videti v MGL pred nekako tremi leti. Dogajanje je, so še zapisali v MGL, postavljeno v skromno družinsko hišo z vrtom v predmestju Adelajde in se odvije v enem letu. Bob in Fran sta vse življenje trdo garala, da bi si njuni štirje otroci lahko privoščili več, kot sta si sama. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Slovenski festival vin, dvaindvajsetič; po novem štetju – drugič znova v Cankarjevem domu.

Pred
tednom dni in kak dan čez so organizatorji Dvaindvajsetega slovenskega
festivala vin predstavili rezultate ocenjevanja slovenskih vin, ki so se v
štirih kategorijah potegovala za najboljša v izboru 119 vzorcev od kupaj 550 in
več vin, ki jih bo mogoče okušati, videti in nekatera tudi slišati jutri 14. in
v petek, 15. novenbra v Cankarjevem domu. 
Ocenjevanje je potekalo, kot so zapisali v promocijskem oddelku
izvršnega organizatorja, ki Slovenski festival vin organizira drugič, prej ga
je dvajset let pripravljal Rado Stojanovič s sodelavci v okviru skupine, ki je
delovala pod blagovno znamko Radost, v »prekrasnem vzdušju« tega slovenskega
hrama kulture, umetnosti, znanosti, strokovnih srečanj in najrazličnejših
doživetij. Poslej, torej drugo leto zapored, čeprav se je pred 22-imi leti
festival vin v tisti prvotni obliki prav tam začel, je med temi doživetji tudi
Slovenski festival vin. Med belimi penečimi vini in med penečimi roseji je prvi mesti osvojilo Vinarstvo Istenič z Bizeljskega s penino Prestige extra brut, letnik 2013 in z Gourmet rose brut 2015, med belimi (mirnimi) vimi je bil najboljši Chardonay 2015 Vinarstva Jelenič, Marjana Jeleniča iz Kostanjevice na Krki, med rdečimi pa je ocenjevalna komisija kot najboljšega izbrala Ferjančičevo Fino rdeče z letnico 2015, ki se bo poslej bržčas prebilo tudi v njihovo »Udarno trojko«, ki bo poslej – četrvorka. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Kapitalizem in sreča nista skladen par, pravi Žižek; de Brea mu v MGL pritrjuje z Volponejem.

Minuli četrtek je bila na Velikem odru MGL premieračrne komedije Volpone. Avtor priredbe in režiser Diego de Brea se je oprl na besedili Bena Jonsona iz leta 1605, ki ga je prevedel Janez Menart in Stefana Zweiga iz leta 1926 in prevod Mojce Kranjc. Uprizoritev je bila pri občinstvu lepo, kaj lepo, z navdušenjem sprejeta, čeprav se je režiser, ki ga na slovenskih odrih že kar nekaj časa nismo videli ustvarjati, odločil za dokaj drzno postavitev z minimalistično scenografijo in nekaj malega drugimi sodobnejšimi scenskimi pomagali –  tudi sicer morda pričakovanmi (bolj) iztopajočmi posegi z videom. Oder je domala prazen, opremljen z najnujnejšimi rekviziti, s katerimi umesti naslovnega junaka in njegove soigralce tja, kamor sodijo. Tudi – ali predvsem – v današnji čas. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: